Priprava ekološkega komposta za zelenjavni vrt

posted in: Aktualno, Zeliščarstvo | 0

Kompostiranje je naraven proces razkrajanja organskih snovi. Če želimo pridelati zdravo in neoporečno zelenjavo, potem je izredno pomembno, da za gnojilo uporabimo ekološki kompost. Kompostiranje na vrtu lahko izvajamo na več načinov, najbolj enostavno je odlaganje odpadkov na kompostni kup, kjer čez čas razpadejo in se spremenijo v kompost.

Vendar moramo tudi pri tej obliki kompostiranja vedeti, kaj sodi na kompostni kup in kaj ne. Prav tako moramo skrbno izbrati mesto za kompostni kup. Vedno ga postavimo v senco, saj za razkrajanje odpadkov potrebujemo vlago.

Ekološki kompost

Za začetek je dovolj, če nam kompost zasenči kakšen grm, ali listje visokega fižola. Običajno za kompost naredimo kakšno ogrodje, na ekološki, zelenjavni vrt ob hiši, se lepo poda lesena konstrukcija. Tla za kompost naj bodo zbita, saj s tem preprečimo odtekanje vode.Kako bomo kompostirali, je odvisno tudi od tega, koliko odpadkov imamo.

Če imamo na vrtu veliko listnatih dreves, potem je smiselno kompostiranje listov. Poznamo tudi kompost, ki ga pridelamo s pomočjo deževnikov, če pa želimo kompost v slabem mesecu, uporabimo tehniko vročega kompostiranja. Vsekakor bo naša zelenjava lepša in bolj zdrava, če jo bomo pognojili s kompostom. Zaradi rasti v zdravi zemlji, se bodo rastline tudi lažje borile proti raznim škodljivcem, ki so vedno prisotni na zelenjavnem vrtu.

Ekološki kompost pridobljen s kompostiranjem odpadkov

Najbolj preprost način pridelave komposta, je prav gotovo kompostiranje odpadkov. Organske odpadke iz kuhinje in vrta, enostavno odlagamo na kup, ki ga postavimo v senčen del vrta. Čez čas odpadki razpadejo in se spremenijo v kompost. Ko na kup odložimo različne odpadke, jih vedno zakrijemo s suhim listjem ali slamo.

S prekrivanjem bomo preprečili neprijeten vonj, ki se pojavi pri razkrajanju, kompostna zemlja pa bo bolj kvalitetna in še več je bo. Slabost tega načina kompostiranja je ta, da traja celo leto, preden dobimo kakovosten kompost.

Prav tako v njem preživijo semena plevelov in povzročitelji rastlinskih bolezni. Ravno zaradi tega, na kompostni kup nikoli ne odlagamo bolnih rastlin ali njihovih delov. S to obliko kompostiranja v bistvu posnemamo naravo, ki v naravnem okolju ves čas kompostira, kar najlažje vidimo v gozdu.

Organske snovi se ves čas razkrajajo, pri tem so v pomoč organizmi, ki se z njimi hranijo. Ti organizmi so glive, bakterije, deževniki in praživali. Velik pomen pri razkrajanju organskih snovi imajo tudi drugi dejavniki. Pomembna je primerna vlaga, zračnost, temperatura, sestava organskih snovi in tudi svetloba.

Kaj ne sodi na ekološki kompost?

Pri običajnem, hladnem kompostiranju in pri kompostiranju z deževniki, moramo biti previdni pri izbiri organskih snovi, ki jih odlagamo na kompostni kup. Kuhinjski odpadki so pogosto polni pesticidov in konzervansov, zato moramo biti previdni pri odpadkih od hrane, ki je bila industrijsko obdelana.

Prav tako na kompost ne odlagamo kuhane hrane, saj lahko privabi podgane in miši, pa tudi kakšne druge živali, ki si jih ne želimo imeti na vrtu. Kadar vseeno na kompost odložimo kuhano hrano, jo zaščitimo z mrežo, da živali ne morejo do nje. Na kompost ne sodijo tudi naslednji odpadki:

  • Na kompostni kup nikoli ne odlagamo olupkov citrusov in banan. Čeprav nam ostaja veliko olupkov pomaranč, limon, limet ali mandarin, so ti olupki običajno površinsko obdelani z raznimi konzervansi in sredstvi za daljšo obstojnost.
  • Pri kompostiranju kuhinjskih odpadkov, se izogibajmo metanju kuhane hrane na kompost. Kuhana hrana privlači razne živali, predvsem ne želimo na kompostu miši ali celo podgan.
  • Listje običajno spada na kompostni kup, vendar ne liste hrasta, oreha in ciprese. V listih teh dreves, se nahajajo snovi, ki zavirajo rast drugih rastlin.
  • Na kompost nikoli ne odlagamo bolnih rastlin, saj lahko v kompostu ostanejo mikroorganizmi, ki povzročajo bolezni rastlin.
  • Na ekološki kompost prav tako ne sodi koreninski plevel slaka ali preslice, saj njune korenine v kompostu preživijo.
  • Na kompost občasno dodamo tudi koščke papirja, vendar nikoli ne dodajmo barvnega papirja ali lepenke, saj so barvila, ki jih uporabljajo za tiskanje običajno strupena.
  • Če doma kurimo na drva, nam ostaja pepel, ki ga radi posujemo po kompostu. Tega raje ne počnimo, saj je pepel zelo bazičen, kompost pa rahlo kisel in to ne gre ne skupaj. Seveda lahko lesni pepel koristno uporabimo na vrtu, zato pepel raje odlagajmo posebej, na kompost pa ga odločimo v manjših količinah.

Prednosti kompostiranja

Z uporabo komposta, bodo naše vrtnine lepše, bolj zdrave in predvsem bolj odporne pred raznimi škodljivci in rastlinskimi boleznimi. S kompostom uničimo večino slabih mikroorganizmov, med njimi tudi salmonela in razni paraziti.

Končna teža komposta je precej lažja od začetne teže materiala, kar nam precej olajša delo, saj zemlja ni zbita in težka. Z zbiranjem kuhinjskih odpadkov, ki jih lahko uporabimo za kompost, precej zmanjšamo količino odpadkov v našem gospodinjstvu in s tem pripomoremo tudi k zmanjšanju toplogrednih plinov.

Kompostiranje izboljša sestavo prsti, omogoča boljše prezračevanje zemlje, pomladi hitreje ogreje zemljo, v sušnem obdobju zadržuje vlago, poleg tega pa z domačim kompostom prihranimo pri nakupu zemlje in gnojil.

Vrtnine, ki jih pridelamo v zemlji, ki je gnojena z biološkim kompostom, so zdrave in brez primesi strupenih gnojil. To je še posebej pomembno, če iz zelenjave pripravljamo hrano za majhne otroke ali za člane družine, ki imajo oslabljen imunski sistem.

Različne metode kompostiranja 

Kompostiranje je naravna metoda recikliranja organskih odpadkov, z naravnim  ali ekološkim kompostiranjem vrnemo zemlji vse kar smo ji odvzeli, ko nam je dala vrtnine. Najstarejši in najbolj poznan naraven pojav kompostiranja, je gnitje listja v gozdovih. Ko listje preperi in zgnije se razgradi in da zemlji hranila za novo rast.

Kompostiranje z deževniki

Za dobro rast vrtnin in tudi za lepše balkonske rože, je izredno primeren kompost, ki ga dobimo s pomočjo deževnikov. Za metodo kompostiranja z deževniki, potrebujemo kalifornijske deževnike, ki se od običajnih deževnikov nekoliko razlikujejo.

Ti deževniki so temno rdeče barve in manjši, najraje se prehranjujejo z zelenimi rastlinami in kuhinjskimi odpadki. Kompostiranje z deževniki lahko izvajamo tudi tam, kjer smo omejeni s prostorom, saj lahko kompost pridelujemo tudi v plastičnih posodah.

Postopek za kompostiranje z deževniki

V večjo plastično posodo, najbolje nekje do 30 litrov ali več. V posodo nasujemo nekaj kvalitetnega komposta in dodamo deževnike. Nato dodamo kuhinjske odpadke ali zelene rastline, lahko tudi oboje. Deževniki bodo takoj začeli z delom in odpadke predelali v kompost. Posodo z odpadki napolnimo do vrha, ko je polna, na vrh položimo novo posodo, v katero v dno navrtamo luknje.

Luknje morajo biti dovolj velike, da lahko skozi njih zlezejo deževniki. Ko začnemo z organskimi odpadki polniti novo posodo, bodo deževniki sledili hrani in se preselili v novo posodo. Postopek večkrat ponovimo, odvisno koliko komposta potrebujemo. Po približno treh mesecih, bo v spodnji posodi zrel in kakovosten kompost, deževnikov pa ne bo več. Posodo odstranimo in ko porabimo kompost, jo lahko zopet uporabimo.

Vroče kompostiranje na vrtu – do komposta v 20 dneh!

Za pripravo običajnega, ekološkega komposta, potrebujemo celo leto. To je dolgo, mi pa moramo rastline pognojiti že na pomlad in tudi poleti. na voljo imamo še eno tehniko, to je vroče kompostiranje. Pri tej tehniki izkoriščamo glive in bakterije, ki ljubijo toploto. Zaradi hitrega presnavljanja, ti organizmi kompostni kup segrejejo kar na 70 stopinj C.

Visoka temperatura uniči tudi povzročitelje rastlinskih bolezni in semena plevelov, zato lahko tukaj  uporabimo tudi bolne rastline in razne korenine rastlin. Pri tej tehniki bomo imeli malo več dela, vendar bomo imeli po 20 dneh kvaliteten, ekološki kompost.

Postopek vročega kompostiranja

Za začetek naredimo velik kompostni kup, približno 1,5 kubičnega metra. Sestavimo ga iz organskih odpadkov, bogatih z ogljikom in snovmi, ki so bogate z dušikom. Ogljik vsebuje slama ali suho listje, z dušikom pa so bogate zelene rastline, hlevski gnoj in kuhinjski odpadki. Kompostni kup zlagamo po plasteh, snovi z dušikom naj predstavljajo eno četrtino, snovi z ogljikom pa tri četrtine. Vsako plast komposta posebej temeljito zmočimo. Ko končamo postavljanje kompostnega kupa, ga prekrijemo s folijo.

Počakamo štiri dni in v tem času kompost doseže želeno temperaturo. Sedaj je čas, da kompost prvič premečemo. Snovi, ki so bile na vrhu, morajo biti sedaj na sredini kupa. Postopek ponovimo na dva dni, običajno je dovolj, da kup premečemo devetkrat ali desetkrat. Ko preteče 20 dni, je kompost zrel in postane črne ali temno rjave barve. Uporabimo ga za sajenje zelenjavnih sadik, za balkonske rože, za posip ali zastirko na gredah ali pa ga posujemo okoli sadnih dreves.

Uporabljeno besedilo: ekološki kompost, kompostiranje na vrtu