Kako izboljšati imunski sistem

kako izboljšati imunski sistem
ZDRAVILNA ZELIŠČA ZA KREPITEV IMUNSKEGA SISTEMA! POGLEJ TU!

Kako izboljšati imunski sistem, se običajno vprašamo šele takrat, ko se naš organizem ne zmore več boriti z bakterijami in virusi. Močan padec imunske odpornosti lahko povzroči različna obolenja, od navadnega prehlada, do težjih bolezni. Imunski sistem lahko krepimo na mnogo načinov, najpomembnejši je zdrav način življenja.

To pomeni predvsem veliko gibanja na svežem zraku, uživanje sveže zelenjave in sadja, izogibanje škodljivim razvadam in vzdrževanje primerne telesne teže. Velik pomen za vzdrževanje in krepitev dobre odpornosti, imajo tudi zdravilne rastline.

Kako izboljšati imunski sistem?

Zelišča, zelenjava in druge rastline z zdravilno močjo, so dragoceno darilo narave, ki jih ljudje že stoletja uporabljamo za lajšanje manjših tegob. Vendar previdno!

Zdravilne rastline so ob napačni uporabi lahko tudi strupene! Določene sestavine v zdravilnih zeliščih, ki imajo za naše telo sicer blagodejne učinke, lahko ob neprimerni uporabi povzročijo resne težave. Predvsem moramo biti previdni, kadar nam ponujajo čudežne zdravilne rastline, ki naj bi nas takoj in brez posledic okrepile.

Prej se moramo pozanimati o njihovi strokovnosti in vedno izraziti dvom, kadar nam svetujejo prekinitev zdravljenja z uradno medicino. Tale uvod vas ne sme prestrašiti, temveč samo opozoriti, da je lahko uživanje zdravilnih rastlin tudi škodljivo, če ne sledimo navodilom strokovnjakov.

Zdravilna zelišča za boljši imunski sistem

Kadar se odločimo za uživanje pripravkov iz zelišč, moramo vedno dobro prebrati navodila. Proizvajalci lahko namreč dodajo različno količino učinkovin in se zaradi tega spremeni odmerjanje pripravka. Izogibajmo se tudi sočasnemu uživanju različnih pripravkov, ki imajo enak učinek.

Kadar jemljemo zdravila, ki nam jih je predpisal zdravnik, moramo biti previdni pri sočasnem uživanju zdravilnih zelišč. Pogosto lahko pride do nezaželenega medsebojnega učinkovanja z določenimi zdravili. Previdni moramo biti pri zdravilih za redčenje krvi in določenimi antidepresivi.

Domači pripravki za imunski sistem

Preden se lotimo uživanja pripravkov za krepitev imunskega sistema iz zdravilnih rastlin, prej preverimo znanstvene dokaze o učinkovitosti, ter se o smiselnosti uživanja posvetujmo z zdravnikom. Prav tako moramo biti previdni pri obiskih zdravilcev ali zeliščarjev! Kako izboljšati imunski sistem z uživanjem zdravilnih zelišč in katera zelišča so primerna?

Največ raziskav je bilo do sedaj narejenih za naslednje zdravilne rastline:

  • grahovec
  • česen
  • ameriški slamnik
  • boraga
  • češmin
  • ingver
  • črni bezeg
  • kurkuma
  • melisa
  • sladki koren
  • pegasti badelj
  • šentjanževka
  • rman
  • mačji noht
  • lučnik
  • medicinske gobe: glavatec, maitake in rejši

Za krepitev imunskega sistema poznamo kar nekaj zdravilnih rastlin, ki so zelo učinkovite in varne za uporabo. Poleg najbolj poznanih, kot so pegasti badelj, ameriški slamnik, črni bezeg, ingver ali kurkuma, ne smemo pozabiti tudi na domača zdravila, ki jih najdemo na domačem vrtu. To je česen, timijan, lipa, pljučnik, lučnik in še mnoga druga zdravilna zelišča.

Česen

Česen, Allium sativum, je že od nekdaj cenjen kot domače zdravilo in kot začimba. Delovanje česna je resnično mnogostransko:

  • česen deluje antibiotično, antibakterijsko in antimikotično
  • znižuje lipide in zavira nastanek krvnih strdkov
  • pripravki iz česna podaljšujejo čas strjevanja krvi
  • česen ima močan vpliv na imunski sistem in zvišuje odpornost proti infekcijam
  • česen preprečuje nastanek ateroskleroze s tem da zavira nalaganje maščob v žilah
  • česen tudi zavira nastanek prostih radikalov
  • v ljudski medicini česen uporabljamo za zatiranje črevesnih parazitov

V česnu najdemo različne zdravilne učinkovine, ki jih delimo na tiste ki se nahajajo v sami rastlini in na tiste ki nastanejo šele zaradi delovanja encimov in drugih razkrojnih procesov.

V česnu so prvotno prisotne aminokisline z žveplom, pri encinskem razkroju pa nastane snov alicin. Česen vsebuje še peptide z žveplom, vitamine, lipide, steroide in razne mineralne snovi.

Dnevno lahko zaužijemo do 4 grame svežega česna, če pa ga uživamo v obliki kapsul ali praškov pa 4 do 10 mg aliina. 

Česnova tinktura za krepitev imunskega sistema

Za pripravo česnove tinkture za krepitev imunskega sistema potrebujemo:

  • 40 dag sveže narezanega česna
  • 100 ml 70% alkohola

Česen olupimo, odmerimo približno 40 dag že olupljenega česna in ga drobno narežemo. damo ga v steklenico s širokim vratom in prelijemo s 100 ml 70% alkohola. Steklenico pustimo 10 dni na sobni temperaturi, po tem času tinkturo precedimo in prelijemo v majhne, temne stekleničke.

Uživamo 15 do 20 kapljic na dan. Tinktura je še posebej primerna za ljudi, ki ne prenašajo svežega česna in imajo oslabljen imunski sistem.

Česnovo olje za imunski sistem

Kako izboljšati imunski sistem s česnovim oljem? Česnovo olje je enostavno za pripravo, uporabljamo pa ga lahko tudi pri pripravi solat.

Za krepitev imunskega sistema uživamo trikrat na dan 1 jedilno žlico olja. Za pripravo potrebujemo:

  • nekaj strokov česna
  • posoda z vrelo vodo
  • olivno olje

Nekaj česnovih strokov olupimo in enkrat prerežemo. Prelijemo jih z vrelo vodo in jih namakamo 15 minut. Nato vodo odlijemo in česen osušimo s čisto krpo.

Česen damo v steklen kozarec s pokrovom in ga prelijemo s hladno stiskanim olivnim oljem. Olivnega olja mora biti približno dvakrat toliko kot narezanega česna.

Lučnik

Lučnik, Verbascum phlomoides, so že v antiki uporabljali za zdravljenje kašlja, zunanje pa za nego ran in opeklin. Pri lučniku nabiramo rumene, na spodnji strani gosti dlakave cvetove. Cvetove sušimo previdno in čim bolj hitro, da ohranijo rumeno barvo. Če cvetove pravilno posušimo, imajo lepo rumeno barvo, dišijo po medu in imajo sladek okus. 

Suhi cvetovi lučnika vsebujejo sluzi, iridoide in saponine. Za zdravilno učinkovanje so pomembni tudi flavonolni glikozidi, v cvetovih pa so rumeni karotenoidi in invertni sladkor.

Za zdravilno učinkovanje lučnika so pomembne vse učinkovine. Saponini dražijo sluznice bronhijev, da izločajo več sluzi in jo lažje izkašljamo. Rastlinske sluzi v cvetovih lučnika pomirjajo kašelj, tako da prekrijejo razdraženo sluznico zgornjih dihal in na ta način tudi blažijo vnetja.

Saponini in flavnonoli v lučniku delujejo blago diuretično. Pri prehladnih obolenjih, gripi in drugih infekcijah, lučnikov čaj znižuje povišano telesno temperaturo. Lučnik zaradi teh lastnosti najdemo v mnogih mešanic proti kašlju, tako v čajih kot v sirupih proti kašlju. 

Čaj iz lučnika

Posušene cvetove lučnika tik pred uporabo zdrobimo ali narežemo. Dve čajni žlički prelijemo z vročo vodo, pokrijemo in poparek precedimo čez 10 minut.

Kako izboljšati imunski sistem s čajem iz lučnika? Lučnikov čaj pijemo pri kašlju tri do štiri skodelice na dan, lahko sladkamo z medom.

Sirup iz lučnika

sirup iz lučnika
LUČNIK ZA LAJŠANJE KAŠLJA

Sirup iz lučnika za lajšanje kašlja, blaženje vnetij pri prehladu in zniževanje povišane telesne temperature, lahko naredimo tudi sami iz svežih cvetov. Cvetove nabiramo čez poletje vsak dan.

Najprej jih razprostremo, da iz njih zlezejo žuželke, nato jih polagamo v steklen kozarec v 5 cm debelih plasteh, ki jih rahlo stisnemo. Vsako plast posujemo s sladkorjem, plasti vedno končamo s sladkorjem.

Kozarec pokrijemo z bombažno krpo in ga postavimo na sonce. Vsak dan ko naberemo sveže cvetove, postopek ponovimo, toliko časa, da napolnimo kozarec. Ko je kozarec napolnjen, ga za 6 tednov pustimo na sončnem mestu. Sprva brezbarvna tekočina, postane sčasoma zlatorjava in gosta. Po šestih tednih sirup precedimo skozi gosto cedilo in prelijemo v temne stekleničke.

Sirup je blago in varno sredstvo proti kašlju, ki ga lahko dajemo tudi otrokom, večkrat na dan po eno žličko. Na enak način pripravimo sirupe iz smrekovih vršičkov, regratovih cvetov ali trpotčevih listov. 

Šipek

Šipek, Rosa canina,  je bil priljubljen v srednjem veku, kjer so čaj iz šipka priporočal pri pljučnih in drugih nalezljivih boleznih. Na potek bolezni verjetno vplivajo velike količine vitamina C, ki se nahaja v plodovih. Plodovi vsebujejo tudi veliko železa, zato lahko s pitjem čajem nadomestimo pomanjkanje tega pomembnega minerala. Vitamin C pomaga tudi pri odpornosti proti novim okužbam. 

Nabiramo zrele rdeče plodove navadnega šipka in tudi njegovih sorodnih vrst. Uporabljamo meso ploda in semena. To so Rosa gallica, Rosa damascena in Rosa centifolia, ki so predhodnice vseh danes poznanih vrtnic, ki je preko 7000. Te stare sorte ponekod še najdemo, njihovi cvetovi imajo opojen, močan in sladek vonj. Cvetove sušimo in pri sušenju se vonj ne izgubi tako močno kot pri novejših sortah.

Plodovi šibka poleg vitamina C in železa, vsebujejo tudi pektin, fruktozo, veliko mineralnih snovi, predvsem kalija. Najdemo tudi čreslovine, flavonoide, sadne kisline in karotinoide.

Šipek deluje rahlo diuretično, pospešuje odvajanje vode iz telesa. Čaj uporabljamo pri vnetnih procesih ledvic, predvsem za preprečevanje ponovnih obolenj. V ljudski medicini se šipkov čaj uporablja pri ledvičnih kamnih, pri obolenjih ledvic in mehurja. Čaj je prijetno kiselkastega okusa, zato je primeren za odžejanje pri vročičnih obolenjih.

Šipkov čaj

Dve čajni žlički posušenih plodov šipka (meso ploda), prelijemo s skodelico vrle vode, pokrijemo in pustimo stati 15 minut. Pri vročini ali obolenjih mehurja, pijemo po eno skodelico čaja večkrat na dan.

Čaj iz strtih semen šipka pripravimo kot prevretek, ki naj stoji eno uro. Čaj ima prijeten okus, saj semena vsebujejo vanilin.

Žajbelj

Žajbelj, Salvia officinalis, je imel v srednjem veku sloves da podaljšuje življenje in preganja demone. Tudi danes je žajbelj še vedno cenjeno zdravilno zelišče. Če ga posušimo ima značilen vonj, ter aromatičen in grenak okus. Tik pred cvetenjem nabiramo liste, ki so zgoraj sivo zeleni, na spodnji strani pa volnato dlakavi.

Najbolj prepoznavne učinkovine eteričnega olja žajblja so tujon, cineol, kafra, borneol in še mnogi drugi. Vsebuje tudi flavoni in njihovi glikozidi. Vse učinkovine skupaj so pomembne za zdravilno delovanje žajblja.

Hlapno olje žajblja pri zunanji uporabi deluje antiseptično, baktericidno, fungicidno in verjetno tudi proti virusom. Žajbljevo olje zavira nastanek vnetij, uporabljamo ga tudi pri vnetnih obolenjih ustne votline in žrela, najbolj v obliki izpiranja in grgranja.

Notranje žajbelj uporabljamo v obliki čaja. V tej obliki droga zavira nastanek sline in zmanjšuje delovanje znojnih žlez. S tem zmanjša potenje, posebej pri infekcijskih boleznih ali kadar je potenje posledica premočnega delovanja žleze ščitnice ali je živčnega izvora.

Žajbljev čaj pomaga pri prebavnih motnjah, pri vetrovih in vnetju želodčne in črevesne sluznice. Žajbelj izboljšuje prebavo, zato ga uporabljamo tudi kot začimbo, posebej je nepogrešljiv pri mastnih jedeh.

Žajbljev čaj

Pri težavah z želodcem in črevesjem si pripravimo poparek iz žajblja. Pol čajne žličke posušenega žajblja prelijemo s skodelico vrele vode, pokrijemo in pustimo 5 minut. Poparek precedimo in pijemo po eno skodelico pol ure pred jedjo.

Za zunanjo uporabo pripravimo poparek iz ene čajne žličke posušenih listov žajblja. Poparek uporabljamo za izpiranje ali grgranje, z njim si umivamo potne roke in noge, lahko pa tudi druge dele telesa, kjer se močno potimo. Zeliščarji za lajšanje kašlja priporočajo žajbljeve liste kuhane v mleku.

Čebula

Čebula, Allium cepa, je v ljudskem zdravilstvu cenjena predvsem pri težavah z ožiljem in prehladnih obolenjih. Čebula spodbuja izločanje prebavnih sokov in s tem ureja prebavo. Učinkuje na celoten prebavni trakt, vpliva na jetra, žolčnik in trebušno slinavko. Čebula je tudi nepogrešljiva v kulinariki. 

Deluje antibakterijsko, predvsem na bolezenske črevesne bakterije. Pomaga zniževati krvni sladkor, blaži črevesne krče in spodbuja izloča nje vode. Vpliva na ledvica in tudi na srce, saj širi koronarne žile in izboljša prekrvavitev srčne mišice.

Pripravke iz čebule s sladkorjem uporabljamo pri prehladnih obolenjih, za krepitev imunskega sistema, pri suhih katarjih, pri vnetju grla in hripavosti. Učinek čebule pri prehladih si lahko preprosto razlagamo tako, da hlapne snovi ki jih delno izločamo preko pljuč, sprostijo krče in spodbujajo izločanje bronhialnih žlez. Čebula ima tudi antiastmatični učinek.

Čebulni sirup brez kuhanja

Poznamo več receptov za pripravo čebulnih sirupov, ki nam pomagajo lajšati težave pri kašlju in bolečem grlu. Čebulni sok ki ga pripravimo brez kuhanja nima izrazitega okusa po čebuli, zato je bolj prijazen za uživanje.

Recept za čebulni sirup brez kuhanja:

Dve veliki čebuli narežemo na kolobarje in jih posujemo s sladkorjem, najboljši je kandis sladkor. Posodo dobro pokrijemo in pustimo čez noč. Preko noči se izloči sok, ki ga precedimo in shranimo v hladilnik.

Za lajšanje kašlja in pri hripavosti jemljemo večkrat na dan 1 jedilno žlico čebulnega soka. 

Čebulni sirup – recept s kuhanjem

Čebulni sirup pri tem receptu ima enake učinke kot sirup pri katerem soka ne kuhamo. Veliko čebulo zmečkamo in prelijemo s 200 ml vode.

Pokrijemo in pustimo stati dve uri, nato sok odcedimo in ga prekuhamo s 150 grami sladkorja. Sirup jemljemo večkrat na dan po eno veliko žlico. Pomaga lajšati prehlad in boleče grlo.

Svež čebulni sok za krepitev imunskega sistema

Svež čebulni sok uživamo preventivno za krepitev imunskega sistema, pri prehladu in gripi ali za okrepitev po težjih boleznih. Čebulni sok pripravimo v mešalcu. Čebule olupimo, zmeljemo in nato iz njih stisnemo svež sok.

V obliki kure svež čebulni sok jemljemo od 4 do 6 tednov. Najprej jemljemo eno čajno žličko in količino postopoma stopnjujemo do 5 jedilnih žlic dnevno. 

Lipa

Lipa, Tilia platyphyllos in lipovec, Tilia cordata, sta vrsti lipe, ki jih najdemo v listnatih gozdovih. V Sloveniji so lipo sadili na raznih križpotjih, ob cerkvah in kmečkih vrtovih. Lipa in lipovec se med seboj ločita po številu cvetov v socvetju, po času cvetenja in po dlakavosti listov.

Lipovec cveti junija in julija, medtem ko lipa cveti bolj zgodaj. Po ljudskem izročilu močno vroč poparek spodbuja potenje in močno izboljša odpornost proti gripi, prehladu in katarjem zgornjih dihal.

S kliničnimi poskusi so potrdili dobre uspehe pri zdravljenju pri gripoznih in prehladnih obolenjih. Sluzi lipe lokalno blažijo vzdražene sluznice pri vnetju grla. Lipo uspešno uporabljamo tudi za blaženje kašlja, za spodbujanje potenja in za povečanje odpornosti proti infekcijam.

V ljudski medicini je lipa cenjena tudi za lajšanje pri obolenju ledvic in mehurja, uporabimo pa jo lahko tudi kot blago pomirjevalno sredstvo za blaženje krčev.

Lipov čaj

Dve do tri čajne žličke cvetov skupaj z ovršnimi listi drobno narežemo in pripravimo poparek. Pokrijemo in pustimo stati od 5 do 10 minut. Nato čaj precedimo in še vročega popijemo.

  • Kadar pijemo lipov čaj za potenje, potem pijemo zelo vročega in sladkanega z medom.
  • Za preprečevanje prehlada in za povečanje odpornosti pripravimo poparek in dveh čajnih žličk, pijemo manj vročega.
  • Pripravimo lahko tudi dvakrat prekuhan lipov čaj, ki ima lepo rdečo barvo. Kot druge čaj, ki vsebujejo čreslovine, ga pijemo pri obolenjih želodca in črevesja, lahko pa tudi kot napitek za lajšanje žeje.

Pegasti badelj

Pegasti badelj, Silybum marianum, vsebuje izredno pomembno učinkovino silimarin. Nahaja se v semenih pegastega badlja in se uporablja za blaženje škodljivih posledic, ki prizadenejo jetra.

Predvsem blagodejno učinkuje pri težavah, ki so posledica prekomernega uživanja alkohola in pri boleznih jeter, ki so nastale zaradi težkih kovin ali kakšnih drugih strupov. Pegasti badelj lahko uživamo tudi pri prebavnih težavah, saj deluje kot blago odvajalo.

Pegasti badelj je dobro raziskan, s kliničnimi raziskavami so dokazali, da silimarin aktivira imunski odziv. Predvsem ima vpliv na jetra, saj jih ščiti pred škodljivimi odpadnimi snovmi, ki nastajajo pri procesu razstrupljanja.

Pegasti badelj tudi pomaga pri regeneraciji jeter, v nujnih primerih se uporablja tudi pri zastrupitvah z zeleno mušnico. Če uživamo pegasti badelj kot preventivo za zaščito jeter, zadostuje 200 mg standardiziranega izvlečka na dan.

Šentjanževka

Hypericum perforatum, šentjanževka, je izredno cenjeno zdravilno zelišče, ki se uporablja že tisočletja. Vsebuje učinkovino  hipericin in psevdohipericin, ki delujeta protimikrobno. Zaradi tega se šentjanževka, predvsem olje šentjanževke, uporablja za zunanjo nego manjših ran ali udarnin.

Znanstveniki so dokazali, da se opekline prve, druge in tretje stopnje, trikrat hitreje zacelijo, če jih negujemo s šentjanževim oljem. Nega opeklin z oljem šentjanževke, pusti tudi precej manjše brazgotine.

Raziskave so bile narejene tudi glede pomirjajočega učinka šentjanževke in so zelo vzpodbudne. Šentjanževko omenjajo pri novih smernicah za predpisovanje zdravil proti depresiji.

Za lajšanje težav pri depresiji, uživamo trikrat na dan po 300 mg standardiziranega izvlečka šentjanževke. Običajno ti pripravki vsebujejo 0,3 % hipercinina in 0,5 % hiperforina.

Rman

Rman je poznano ljudsko zelišče, ki ga že dolgo uporabljajo za pospeševanje celjenja ran in za zaustavitev krvavitev. Lajša tudi boleče grlo, lažje prebavne motnje in bolečine pri menstruaciji. Raziskovalci so v rmanu odkrili pomembne snovi, ki preprečujejo vnetja, medtem ko je za ustavljanje krvavitev odgovorna snov ahitelin. Rman lahko dodamo tudi v juhe in v enolončnice, ter tako popestrimo naš jedilnik.

Rman uživamo v obliki čaja, ali pa iz njega pripravimo obkladke, ki jih uporabljamo za nego površinskih ran ali razpokane kože. Za pripravo čaja, prelijemo dve čajni žlički posušenega zelišča s skodelico vroče vode, pokrijemo in pustimo stati deset minut. Pijemo trikrat na dan po eno skodelico.

Obkladki iz rmana so primerni samo za nego površinskih ran, nikar jih ne uporabljajmo za nego globokih in okuženih ran. Če rman dlje časa uporabljamo za nego kože, lahko ta postane občutljiva za sonce.

Grahovec 

Grahovec se v tradicionalni kitajski medicini uporablja pri ljudeh, ki so dovzetni za okužbe. Njegovo delovanje zvišuje učinek interferonov. To so telesu lastne obrambne snovi proti virusom. V Ameriki so naredili raziskavo, s katero so ugotovili, da grahovec vsebuje polisaharide, ki imajo zmožnost, da pri bolnikih z rakom obnavljajo funkcijo uničenih imunskih celic.

Pri grahovcu, Astragalus membranaceus, uporabljamo posušeno korenino. Za okrepitev imunskega sistema, damo tri velike žlice korenine grahovca v vodo in 30 minut kuhamo pri nizki temperaturi. Napitek pijemo trikrat na dan, oziroma upoštevamo navodila proizvajalca. Grahovec ni primeren za ljudi, ki bolehajo za multiplo sklerozo.

Ameriški slamnik

Kako izboljšati imunski sistem z ameriškim slamnikom?

Ameriški slamnik izhaja iz Severne Amerike, kjer so ga Indijanci uporabljali za pripravo njihovih najbolj pomembnih zdravil. Danes je gotovo najbolj poznano naravno zdravilo za prehlad in gripo.

Spodbuja imunsko zaščito, predvsem naravne celice ubijalke. Ehinaceja vsebuje polisaharide, ki pomagajo pri obnavljanju kože, zato se lahko ameriški slamnik uporablja tudi za celjenje ran. Nemški znanstveniki so pri ameriškem slamniku odkrili vrsto snovi, ki so pomembne  predvsem zato, ker preprečujejo okužbe.

Takoj, ko se pojavijo prvi znaki prehlada ali gripe, pričnemo uživati izvlečke ameriškega slamnika. Vsak dan, osem dni, vzamemo po trikrat na dan dve čajni žlički pripravka.

Zdravilci za spodbujanje imunskega sistema svetujejo, da ameriški slamnik uživamo v ciklih. Najprej 10 dni jemljemo 300 mg in naredimo sedem dni premora. Nato spet jemljemo deset dni 300 mg in teden premora. Kadar ameriški slamnik uživamo neprekinjeno, namreč izgubi učinkovitost.

Antioksidanti za krepitev imunskega sistema

Za krepitev imunskega sistema je pomembna tudi prehrana. Uživamo zdravo hrano, v dnevni jedilnik vključimo veliko svežega sadja in zelenjave. Antioksidacijska živila so številno sadje, zelenjava, zelišča in začimbe. Ta živila krepijo imunski sistem, preprečujejo staranje in degenerativne spremembe. Vsebujejo pomembne vitamine: vitamin C, vitamin E, karotenoide, bioflavonoide in minerale. To so snovi, ki nevtralizirajo učinke prostih radikalov. Sveže sadje uživajmo z lupino, saj se največji delež vitaminov in vlaknin skriva ravno v njej.

Acai jagode

Acai jagode so močan antioksidant in so tudi pri nas vse bolj priljubljene. Zdravilne učinkovine se nahajajo v mesu in lupini acai jagod. Med sadjem so acai najbogatejše s flavonoidi, še posebej izstopa antocianin, ki je izredno močan antioksidant.

Največ antocianinov se v večjih količinah nahaja v lupini jagod, zaradi te snovi so jagode tudi značilne vijolične barve. Primarni antocianin v acai je cianidin-3-glukozid, ki ima visoke antioksidacijske sposobnosti, celo močnejše od resveratrola, ki ga najdemo v rdečem grozdju ali v vinu.

Kako uporabljamo acai jagode?

Kupimo lahko številne izdelke iz acai jagod. Zamrznjena pulpa je namenjena za uživanje in za uporabo pri pripravi jedi. Pripravijo jo tako, da meso acai jagod zamrznejo takoj po trgatvi in zato ohranijo vse antioksidante in prehransko vrednost.

Zelo priljubljen je tudi koncentriran acai sok, ki ga pridobivajo s stiskanjem plodov. Sok lahko pijemo samega, ali pa ga mešamo z vodo. Acai jagode lahko uživamo tudi v obliki prehranskega dopolnila. Acai prah raztopimo v vodi ali ga dodamo ga lahko v vitaminske napitke. Uživamo jih lahko tudi v kapsulah, ki vsebujejo koncentriran izvleček jagod.

Poznamo tudi acai olje, to je ekstrahirano iz pulpe sadežev in se uporablja za pripravo kozmetike, posebej za kreme proti gubam na obrazu. Acai olje je bogato z vitamini, minerali, maščobnimi kislinami, beljakovinami, najbolj pomembni pa so antioksidanti, ki se še posebej borijo proti staranju kože. 

Avokado

Avokado je prava zakladnica vitamina E in je močan antioksidant, ki varuje predvsem telesu koristne maščobe. Avokado je nepogrešljiv pri pripravi lch receptov. Učinkovine v avokadu odlično preprečujejo staranje, saj ščitijo celične membrane pred razpadanjem. Avokado vsebuje tudi lutein, to je karotenoid, ki se uspešno bori proti škodljivim prostim radikalom in varuje DNK pred predrakavimi mutacijami. V avokadu je tudi glutation, ki v kombinaciji s selenom tvori glutation peroksidazo, (vir) ki je eno najmočnejših orožij, s katerimi se naš organizem bori proti prostim radikalom in je mehanizem za preprečevanje škode zaradi oksidacije celic.

Avokado uživamo v različnih oblikah, lahko je kor predjed ali glavna jed, ga pripravimo v omaki ali v solati. Je odlično živilo za pri lchf dieti. Poznamo tudi hladno stiskano avokadovo olje, v katerem so skoncentrirane vse učinkovine ki krepijo imunski sistem in zavirajo staranje.

Olje uporabljamo pri pripravi jedi, odlično pa je tudi kor kozmetično sredstvo. Avokadovo olje spodbuja regeneracijo celic, izboljšuje hidratacijo in prožnost kože. Uporabljamo ga za nego suhe kože, pomaga pa tudi pri celulitu in preprečuje nastanek gub na obrazu.

Goji jagode

Goji jagode, Lycium barbarum, navadna kustovnica, vsebujejo toliko koristnih učinkovin, da so si prislužili naziv super živilo ali super sadež. Učinkovanje goji jagod:

  • Goji jagode delujejo adaptogeno in nam dajejo veliko energije.
  • Delujejo varovalno in imunostimulativno.
  • Navadna kustovnica je močan antioksidant.

Koristne učinkovine v goji jagodah:

  • V goji jagodah se nahaja izredno koristen antioksidant betakaroten, ki je predhodna sestavina vitamina A.
  • Vitamini E in C, ki sta močna antioksidanta in najmočnejša borca proti prostim radikalom. V majhnih jagodah je več vitamina C kot v mnogih citrusih.
  • V goji jagodah so še izredne učinkovine polisaharidi, ki so dobili ime po rastlini. Polisaharidi v jagodah so pomembni za športnike, saj preprečujejo oksidacijski stres, ki nastaja pri intenzivnem naporu in pri fizičnih naporih.
  • V navadni kustovnici je tudi bogata paleta mineralov, najpomembnejši je germanij, ki deluje protitumorsko. Cink in selen sodelujeta pri procesu preprečevanja staranja.
  • V tej čudoviti jagodi so tudi maščobne kisline omega 3 in omega 6. Prisotni so tudi fitosteroli, ki varujejo srčno žilni sistem in znižujejo raven holesterolav v krvi.

Kako uporabljamo goji jagode?

Goji jagode lahko uživamo sveže ali posušene. Posušene goji jagode uživamo kot dodatek ali kot prigrizek, dodamo jih k jogurtu ali solati. Posušene jagode lahko uporabimo tudi za čaj, pogosto pa so prisotne v raznih energijskih ploščicah in prigrizkih.

Uživamo lahko tudi goji sok, ki je lahko čist ali koncentriran. Zelo priljubljena so  prehranska dopolnila, ki so v obliki prahu, ki ga pred uporabo raztopimo v vodi.  Goji jagode so pogosto tudi sestavni del kozmetičnih izdelkov za nego kože. 

Kivi

Kivi je zakladnica vitaminov in koristnih učinkovin. V tem ljubkem zelenem sadežu najdemo: Vitamine A, C in E, ter veliko koristnih vlaknin. Kivi je med sadeži, ki vsebujejo največ vitamina C, ki bistveno prispeva v boju proti prostim radikalom. Vitamin C je pomemben tudi za podporo imunskega sistema in za sintezo kolagena, ki ga nujno potrebujejo naša tkiva.

Kivi vsebuje tudi veliko koncentracijo antioksidantov polifenolov, ki preprečujejo prezgodnjo oksidacijo lipidov in omejujejo degradacijo celic. Lipidi v kiviju tudi varujejo kožo pred prezgodnjim staranjem. Lutein in zaeksantin sta pomembna za zdravje oči.

Z enim kivijem na dan zadostimo dnevne potrebe po vitaminu C.   V kiviju si tudi koristni polifenoli, ki preprečujejo osteoporozo, srčno žilne bolezni in nas brani pred Alzheimerjevo in Parkinsonovo boleznijo. Kivi je tudi bogat z vlakninami, ki zmanjšujejo absorpcijo maščob, pomagajo pri odpravljanju strupov iz telesa in urejajo prebavo. V 100 gramih kivija je samo 100 kalorij, zato je primeren tudi za shujševalne diete, kjer želimo shujšati v trebuh.

Kako uživamo kivi?

Kivi je najbolje uživati svež, pojemo ga takoj, ko ga olupimo, sicer izgubi antioksidacijske lastnosti in tudi pomembne vitamine. Kivi je najboljši za zajtrk in kot hitra malica. Kivi lahko tudi ožamemo, takšen sok je izredno koristen za prebavo. 

Kivi se dobro ujema z drugim sadjem, zato ga lahko dodajamo v smutije in različne vitaminske napitke.

Limona

Limono seveda vsi dobro poznamo, njena najbolj znana značilnost je velika vsebnost vitamina C. V 100 gramih limone je 50 mg vitamina C. Poleg tega močnega antioksidanta so v limoni tudi druge koristne učinkovine:

  • V limoni so tudi vitamini skupine B in vitamin E.
  • Limona vsebuje tudi organske kisline, najbolj izrazita je citronska kislina, ki daje limoni značilne okus.
  • V limoni so še nekatere druge koristne snovi: glukocidi, mineralne snovi in vlaknine. Prav tako je limona bogata s flavonoidi, izstopajo citroflavonoidi, ki so močni antioksidanti.
  • Močan antioksidant je tudi vitamin E, ki preprečuje prehitro staranje celic. Limona uravnotežuje telesno kislost in preprečuje škodljivo nabiranje strupov v telesu. Zaradi tega lahko limono uporabimo za čiščenje telesa in s tudi zmanjšamo zakisanost telesa.
  • V listih in lupini limone so bogate aromatske esence in eterična olja, ki blažijo težave z dihali. 

Uporaba limone

Limona ima močan okus, najbolj preprost način uporabe v kulinariki je ta, da s sokom limone okisamo solato ali druge jedi, lahko jo dodamo tudi v zelenjavne in sadne juhe.  Limonin sok pogosto dodajamo k omakam kjer je glavna sestavina ekstra deviško olivno olje.  Takšne omake ali marinade so primeren dodatek k ribam ali k mesu. Če svež limonin sok prelijemo po sadju ali zelenjavi, s tem preprečimo oksidacijo.

Limona je tudi pomočnik pori hujšanju, saj kozarec mlačen vode s sokom polovice limone močno spodbuja hujšanje. 

Iz limonine lupine ekstrahirajo priljubljeno limonino esenco. Če s to esenco odišavimo stanovanje, učinki limone spodbujajo dobro razpoloženje, koncentracijo in spomin. Limonina esenca je prisotna tudi v mnogih kozmetičnih izdelkih, a previdno! Limona je fotosenzibilna, zato je tudi razredčene ne nanašamo na kožo preden se izpostavimo soncu. 

Granatno jabolko

V granatnem jabolku je veliko antioksidantov. Ta sočen sadež vsebuje mnoge zdravilne učinkovine:

  • V granatnem jabolku se nahaja elagična kislina, to je močan antioksidant, ki ima glede na raziskave dobre protitumorne lastnosti.
  • V sadežu najemo tudi elagitanine, punicinska kislina, flavonoidi, antocianidini, flavoni.
  • V sočni sredici granatnega jabolka je velika količina mineralnih soli: kalij, mangan, cink, baker in fosfor.
  • V jabolku najdemo tudi vitamine A, C, B, E in K, poleg tega pa še vlaknine, sladkorje in rastlinske maščobe.

Uporaba granatnega jabolka

Granatna jabolka običajno uživamo sveža, vendar to ni vedno na voljo, zato jih uživamo v drugačnih oblikah:

  • Zelo okusen in zdravilen je sok granatnega jabolka, ki ima poseben kislo sladek okus, z nekoliko pridiha okusa agrumov. Sok iz granatnega jabolka lahko naredimo sami, ali pa kupimo že pripravljenega. Sok razredčimo z mineralno vodo in dobimo okusen in osvežujoč sok. Sok lahko dobimo tudi kot prehransko dopolnilo, v tem primeru je v soku več antioksidantov.
  • Izvleček iz hladno stiskanih semen granatnega jabolka je bogat vir maščobnih kislin. Olje se uporablja v kozmetiki, najbolj učinkovito je proti gubam na obrazu in za boljšo prožnost kože.
  • Granatno jabolko lahko kupimo tudi kot prehransko dopolnilo, v kapsulah, v katerih je izvleček sadeža. Pri nakupu bodimo pozorni, kolikšen delež elagične vsebuje prehransko dopolnilo.

Kako izboljšati imunski sistem?

Uporabljeno besedilo: kako izboljšati imunski sistem, imunski sistem, ameriški slamnik, pegasti badelj