pohodniki na vršič tudi pozimiPohodniki na Vršič tudi pozimi! Vsi poznamo prelaz Vršič, ki je najvišji cestni prelaz v Sloveniji. Cesto so zgradili ruski vojni ujetniki in poteka skozi osrčje Julijskih Alp. Povezuje Gorenjsko s Trento in je žal pozimi pogosto zaprta. A kljub temu je vredno, da si vzamemo čas in se tudi v zimskih razmerah napotimo proti prelazu Vršič.

Napotimo, to pravim zato, ker se nam zaradi obilice snega, lahko pripeti, da ne bomo prišli do vrha. A nič hudega! Hoja po snegu je lahko čudovita, samo primerno se moramo obuti in po potrebi vzeti s sabo dereze ali krplje!

Pohodniki na Vršič tudi pozimi – po Ruski cesti mimo Ruske kapelice

Cesta na Vršič, se po novem imenuje Ruska cesta. Tako so jo preimenovali leta 2016, ko je bila stota obletnica Ruske kapelice. Rusko kapelico so postavili v spomin na ruske ujetnike, ki jih je leta 1916 zasul plaz med gradnjo ceste. Kapelica stoji v idiličnem gozdičku nad cesto in sicer med Mihovim domom in Kočo na Gozdu.

Na cesto proti Vršiču ali na Rusko cesto, zavijemo v Kranjski gori, ki leži na nadmorski višini 799 metrov. Cesta nas v ostrih serpetinah vodi najprej mimo jezera Jasna in proti Mihovem domu.Vršič Mihov dom

Od tam se še naprej vzpenjamo in imamo ves čas izredno slikovit razgled. Od Mihovega doma se najprej zapeljemo mimo Koče na gozdu, Erjavčeve koče, dokler ne pridemo na vrh, kjer stoji Tičarjev planinski dom na Vršiču. Seveda so na poti do prelaza Vršič in na samem sedlu še drugi gostinski objekti, a te koče so že dolga leta poznane kot obratujoče planinske koče.

Gorski preval Vršič je najvišji cestni prelaz v Vzhodnih Julijskih Alpah, leži na 1611 metrih nadmorske višine. Od Kranjske gore do Loga v Trenti, naštejemo 50 serpetin. Na kranjskogorski strani je 24 serpetin in na trentarski strani 26.

Na poti proti vrhu nas ves čas presenečajo lepote narave in tudi delo pridnih rok. Vsekakor se moramo ustaviti pri Ruski kapelici in počastiti spomin na  ruske ujetnike, ki so pustili svoja življenja v teh prelepih, a tudi neusmiljenih gorah.

Spregledati ne smemo pogleda na naravno okno v steni Prisanka in čudovito podobo Ajdovske deklice.

Ajdovska deklica in naravno okno v steni Prisanka

Kamnita podoba Ajdovske deklice v severni steni Prisanka, je delo in igra narave. Najlepši razgled na to kamnito deklico je iz razgledne točke pri Poštarski koči na Vršiču in iz Erjavčeve koče.Ajdovska deklica

Severna stena Prisanka, kjer je vidna podoba kamnite deklice, je priljubljena pohodna in predvsem plezalna destinacija.

O Ajdovski deklici kroži nekaj ljudskih legend, žal se ni ohranilo veliko pristnih zapisov.

Ena od legend pravi, da je bila ajdovska deklica bajeslovno bitje, ki je pohodnike s Prisanka,  varno vodila skozi snežne zamete. Ti so ji v zahvalo puščali hrano, tako da ni nikoli trpela lakote.

Ker je bila tudi rojenica, je nekemu otroku prerokovala, da bo postal velik lovec.

Ubil naj bi zlatoroga in njegovi rogovi naj bi mu prinesli veliko bogastvo. Rogovi zlatoroga naj bi bili ključ do zaklada pod goro Boga in iz njegove krvi naj bi rasla zdravilna zelišča.

Zlatorog je v teh krajih veljal za sveto žival, zato je bila takšna prerokba pogubna za mlado deklico. Zbrale so se ostale ajdovske žene in deklico za kazen spremenile v skalo.

Cesta na Vršič v zimskih razmerah

Preden se podamo na prelaz Vršič, se vedno prej pozanimajmo, kakšen so razmere na cesti in koliko je snega.

Pozimi je cesta pogosto zaprta, čeprav se delavci resnično trudijo, da jo čimprej očistijo in omogočijo promet.

Občasno je cesta zaprta tudi zaradi snežnih plazov, ki so izredno nevarni! V času plazov se tudi ne odpravljamo na vzpone po bližnjih hribih!  (1)       

Planinske ture in planinski domovi nam Vršiču

Vršič je izredno priljubljena izletniška točka, saj je lahko dostopen z avtom, prav tako pa je izhodišče za premnoge planinske ture in obiske planinskih domov.Erjavčeva koča

Planinski domovi:

  • 1515 m Erjavčeva koča
  • 1620 m Tičarjev dom
  • 1226 m Koča na Gozdu
  • 1725 m Poštarska koča

Planinske ture:

  • 2332 mnm Mala Mojstrovka
  • 2366 mnm  Velika Mojstrovka
  • 2453 mnm Planja
  • 2547 mnm  Prisank – Prisojnik

 

  • 2601 mnm  Razor
  • 2087 mnm Šitna glava
  • 1911 mnm Slemenova špica
  • 1750 mnm Sovna glava
  • 2109 mnm Suhi vrh

Vršič v poletnih mesecih