Praznovanje pusta sega daleč v predkrščansko dobo. Običaj so prevzeli Rimljani, ki so v času pred pomladjo ustvarili več praznikov, ki so jih počastil s šemljenjem.
Pust in pustni običaji v Sloveniji
Pustni čas je premakljiv in pustna nedelja je vedno sedem tednov pred Veliko nočjo. Pust 2022, pustni torek, pade na 1 marec, pustni torek leta 2023 pa je 21.februarja. Leta 2024 bo pustni torek 13.februarja. Praznujemo tudi pustno nedeljo, ki jo imenujemo tudi predpostna nedelja.
Beseda pust verjetno izhaja iz besede mesopust, saj je v času pred pustom, predpisan post. Iz podobnega izraza izhaja tudi italijanska beseda carneleva, kar v dobesednem prevodu pomeni pusti meso. Iz tega izraza je nastala tudi beseda carnevale, ki jo sedaj uporabljamo po celi Evropi za praznovanje pusta.
V Sloveniji za praznovanje pusta uporabljamo besedo pustovanje ali karneval, izraz mesopust pa slišimo še zelo poredko.
Kazalo
Tradicionalne pustne povorke v Sloveniji
Pustovanje se prične že kakšen teden pred pustnim torkom, najlepše maske pa lahko seveda vidimo na karnevalih v soboto in nedeljo. V Sloveniji imamo vsako leto veliko zelo izvirnih in tradicionalnih pustnih povork, najbolj poznana sta prav gotovo Kurentovanje na Ptuju in Cerkljanska laufarija.
Seveda pa pustne povorke potekajo povsod, zaključijo se na pustni torek, ko pusta svečano pokopljejo. Pogosto pusta sežgejo ali pokopljejo tudi na Pepelnično sredo, ki je pomemben cerkveni praznik in pričetek štirideset dnevnega posta. Tudi pust 2020 naj bo nekaj posebnega in prešernega!
Kurentovanje – Mednarodni pustni festival na Ptuju
Kurentovanje je poznan ljudski običaj, ki se dogaja v Ptuju in okoliških vaseh. Običajno se cel teden odvijajo živahne prireditve, katerih glavna atrakcija so seveda kurenti. Kurenti imajo nalogo, da s pomočjo ostalih šem, odganjajo zimo iz naših krajev in kličejo prihod pomladi. Ptujski karneval je pri nas največja organizirana pustna povorka, ki jo vsako leto obišče vse več ljudi.
Pustni karneval na Ptuju ohranja nesnovno kulturno dediščino ptujskega območja. Kurentovanje je dobilo ime po kurentu, ki je vsem poznan tradicionalni lik. Kot uradna pustna prireditev, se kurentovanje izvaja že od leta 1960 in leta 2017, je bila prireditev tudi vpisana v Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
Kurentovanje se običajno prične s poskokom kurentov in bogatim karnevalom. Na pustni torek pa na stotine mask tekmuje, katera je najbolj izvirna in domišljijska. Karnevalska povorka je mednarodna in tudi poskrbi za pokop pusta, v modernem času se vse prireditve dogajajo v ptujskem mestnem jedru.
Kurenti so nepogrešljivi liki pustovanja na Ptuju
Kurenti ali tudi koranti, so na pogled zelo nenavadni in celo malo strašljivi. V skupini je vedno več kurentov, ki poskakujejo, se vrtijo in so ves čas v gibanju. Zaradi nenehnega poskakovanja, se njihovi mogočni zvonovi slišijo izjemno daleč. Na Ptuju in po okoliških vaseh, se rožljanje kurentov sliši cele dneve, vse od jutra do pozne noči. Korantov čas je vedno od cerkvenega praznika svečenice in do prav tako cerkvenega praznika pepelnične srede.
V starih časih, so si koranti na svečenico nadeli samo zvonce in v roke vzeli ježevko. Celotno prelepo kurentovo opravo, pa so si mladi fantje nadeli v soboto ali nedeljo pred pustnim torkom. V skupinah so hodili po vaseh in še posebej radi obiskovali mlada dekleta. Pokrivalo so kurenti sneli samo v hiši, zaradi česar so bili zelo skrivnostni. Star običaj pravi, da če gospodinja pred kurenta, ki zjutraj prvi pride k hiši, vrže star lonec, potem bodo kokoši raje nesle jajca.
Laufarija v Cerknem
Tudi laufarija v Cerknem je izredno poznan pustni karneval. Maske ali naličja laufarjev, so narejena iz lipovega lesa. V današnjem času poznamo 25 likov laufarjev, v preteklosti so jih poznali samo 14. Med prvo svetovno vojno in kasneje pod italijansko oblastjo, je bil pustni običaj laufarija prepovedan in prekinjen. Leta 1956 so želeli prebivalci Cerknega obuditi potek laufarije in po ustnem izročilu in nekaj ohranjenih maskah, jim je to tudi uspelo. Danes je cerkljanska laufarija med najbolj poznanimi pustnimi karnevali v Sloveniji, njihov sloves sega tudi čez meje.
Laufarje prepoznamo po značilnih likih. Trije liki predstavljajo ta terjaste, ki jih vodi glavni tastar. Ta starga spremlja ta stara, osrednji lik pust, ta loparjev, ta krastov, ta smrekov, lamant, ta kožuhov, ta žakljev, ta ličnat, ta slamnat, ta bršljanov, ta pijan in ta, gospod in gospa, ta žleht, ta koševa, ta perjev, ta divji, oštir in sodnija. Že vse od leta 1992 za izvedbo laufarije skrbi Društvo Laufarija Cerkno. V svojih prostorih hranijo maske, opremo in naličja. Ko pride predpustni čas, laufarji koledujejo po hišah, ko pa pride pustna nedelja, gredo v sprevodu na osrednji trg v Cerkno.
Tam po starem običaju sodnik cesarsko kraljeve sodnije v starem narečju prebere obtožnico in pusta zaprejo. Na pustni torek dopoldne odkopljejo bot, to je staro kladivo, s katerim bodo udarili pusta po glavi. Popoldne na pustni torek, pride sodnik in še enkrat prebere obtožnico, s katero pusta obsodi na smrt. Pusta pošljejo v smrt z udarcem po glavi z botom, se pravi starim kladivom. Mrtvega pusta odpeljejo, nato pa laufarji zaplešejo obredni ples takapcinarska.
Drežniški in Ravenski pust
Dolgo zgodovino pustovanja, ima tudi Drežniški in Ravenski pust. Na tej pustni prireditvi sodelujeta dve pustni skupini. Ene pustne šege so v Drežnici, medtem ko so druge v Drežniških Ravnah, Jezercih in Magozdu. Pusta v Drežnici prepoznamo po značilnih likih, ta lepi in ta grdi. Ta lepi nosijo lepa pokrivala, ki jih krasijo dogi papirnati trakovi. Ta lepi hodijo v parih po hišah, skupaj z vodjo in ta starim dvema. Skupaj obiskujejo hiše, kjer plešejo in zato dobijo v dar darove, najpogosteje pustne krofe in flancate.
Ta grdi so oblečeni v kožuhe, na hlačah pa imajo našite trakove. Okoli pasu imajo privezane kravje zvonce, medtem ko imajo na glavi lesena naličja z rogovi. Videz naličja ta grdih je lahko tudi malo strašljiv, posebej za otroke. Ta grdi se nadvse radi podijo po ulicah in lovijo otroke, malo manjše in tudi malo večje. Ko jih ujamejo, jih posujejo s pepelom, ki ga nosijo v nogavici. Ta lepim in ta grdim, se pridružijo tudi liki v tretji skupini, ki so zadolženi za uganjanje norčij.
Za izvedbo pustovanja skrbijo mladi fantje, v obeh fantovskih skupnostih. Priprave na pust 2020, se pričnejo že v decembru lanskega leta, ko mlade fante sprejmejo v fantovsko skupnost. Če niso sprejeti v fantovsko skupnost, ne morejo sodelovati pri pripravah na pusta. Mladi fantje, ki so nazadnje sprejeti v skupnost, vedno nastopajo kot ta grdi. V Drežnici, si morajo fantje maske izdelati sami, medtem ko v Ravnah, za maske poskrbijo vaški mojstri.
Pustovanje se prične s polnočnim petjem in s hrupnimi sprevodi skozi vas. V teh sprevodih sodelujejo mladi fantje, ki niso našemljeni. Vrhunec pustovanja v Drežnici se zgodi na pustno soboto, medtem ko se v Ravnah glavni dogodek pust 2019, zgodi že eno soboto prej.
Ti dve obliki pustovanja, še vedno ohranjata starodaven običaj sprejema fantov v fantovsko skupnost, s čimer ohranjajo tradicionalni potek sprevoda in tudi značilne stare like.
Tradicionalne pustne jedi
V času pusta, se tudi naše mize šibijo pod dobrotami. Slovenske tradicionalne pustne jedi, so od kraja do kraja različne, povsod pa se pečejo pustni krofi. Pust 2021 nam prav tako prinaša mnoge dobrote, najbolj poznane jedi v času pustovanja so naslednje:
- Pustni krofi
- Ptujska kurentova juha
- Špehovka ali ocvirkovka
- Krvavice
- Pečenice
- Pustni flancati
- Kislo zelje in repa ( tradicionalne pustne jedi, ki nekoliko razbremenijo naša jetra in prebavo)
- Kuhana svinjina in prekajeno meso
- Miške ali fritule
- Žinkrofi
- Matevž
- Štula
- Godla
- Orehova potica
Seveda bi lahko tukaj naštevali še in še, saj ima resnično vsaka slovenska vas svojo posebno kulinarično ponudbo za pusta. V nadaljevanju bomo opisali nekaj najbolj poznanih, pa še kakšno manj poznano.
Najboljši pustni krofi
Poznamo resnično veliko receptov za pustne krofe, tukaj si lahko pogledate stare, preverjene recepte. Za pustne krofe ali fine krape, potrebujemo resnično dobro moko in ogrete pripomočke.
Ogrejemo vse, od prostora, deske in vse sestavine. Za resnično lahke krofe, pripravimo nekoliko mehkejše testo, kot ga naredimo za navadno kvašeno testo.
Če se zdravo prehranjujemo, bomo navadno belo moko raje zamenjali, za kakšno bolj zdravo. V receptih lahko belo moko zamenjamo tudi s pirino moko, mandljevo moko ali kokosovo moko.
Pustni krofi
Potrebujemo naslednje sestavine:
- 1 kg moke
- 5 dkg kvasa in 5 žlic mleka
- košček sladkorja
- 1/2 litra mleka
- 8 rumenjakov
- 1 dcl kisle smetane
- 10 dkg sladkorja
- 7 dkg masla
- 1 dkg soli
- 2 žlici ruma
- nožev vrh muškatnega cveta
- nastrgana limonina lupinica
- olje za cvrtje
Priprava in peka pustnih krofov:
Moko presejemo v večjo skledo in v njo vlijemo vzhajan kvas. Kvasu primešamo še malo moke, nato pa naj še nekaj časa vzhaja. Medtem žvrkljamo neprekuhano mlačno mleko, kislo smetano, sladkor, rumenjake in sol.
Dodamo rum, limonino lupinico in muškatni cvet in ko se vse dobro speni, dodamo stopljeno maslo in mešanico prilijemo k kvasu, ki smo ga prej dali v moko.
Zamesimo testo, ki ga dobro vtepamo, tako, da so v testu drobni mehurčki. Testo pokrijemo in ga postavimo v topel, a ne prevroč prostor, kjer naj vzhaja.
Vzhajano testo rahlo zvaljamo za pol prsta debelo in izrežemo krofe. Na sredo krofa damo žličko marmelade, ki naj bo trda. Izrezano testo pokrijemo z drugim krofom in ju ob robu stisnemo. Krofe položimo na prtiček, ki smo ga prej posuli z moko in jih spet damo vzhajati v topel prostor. Ko so krofi na pol vzhajani, jih previdno obrnemo. V ponvi zagrejemo olje za cvrtje in ko je zelo vroče, ponev odstavimo z ognja. Ko se olje nekoliko ohladi, polagamo vanj vzhajane krofe, tako, da je zgornja stran v olju.
Krofi v ponvi ne smejo biti na tesno, saj se ne bodo lepo spekli. Ko damo krofe v ponev, jo pokrijemo in rahlo tresemo, da narastejo. Ko so na spodnji strani bledo rumeni, krofe obrnemo a jih ne pokrijemo več. Ko so vsi krofi rumeno ocvrti, jih poberemo iz olja in odložimo na rešetko, da se odcedijo. Pustne krofe potresemo s sladkorjem v prahu in jih še tople ponudimo maškaram, gostom in domačim.
Ocvirkovka ali špehovka
Ocvirkovka ali špehovka, je bila včasih pogosto na mizi ob raznih praznikih, za pusta pa skoraj vedno. Recept, ki vam ga predstavljamo tukaj je resnično star in seveda preverjen. V današnjem času, lahko kakšno sestavino nadomestimo s kakšno bolj zdravo, seveda če to želimo.
Priprava ocvirkovke:
- 1/2 kg moke
- 2 dkg svežega kvasa
- pol skodelice mleka
- 1 žlici sladkorja
- 5 dkg masla
- pol žličke soli
- 1/2 kg sveže ocvrtih ocvirkov
- žlica na drobno narezanega svežega peteršilja
- 1 jajce
Moko presejemo in dodamo vzhajana kvas in vse dodatke z mlekom. Zamesimo testo in ga postavimo v tople prostor, da počasi vzhaja. Ko je testo vzhajano, ga na tanko zvaljamo. Na gosto ga potresemo z ocvirki in peteršiljem, ki ga prej na hitro popražimo.
Testo zvijemo v štrukelj in ga položimo v namaščen model ali pekač. Vzhajan štrukelj namažemo z žvrkljanim jajcem in krhko spečemo. Ko je ocvirkovka pečena, jo narežemo in še toplo ponudimo.
Flancati
Flancati so tradicionalna pustna jed. Pripravljamo jih na več načinov. Poznamo krhke flancate, ki jih pripravljamo z belim vinom ali s kislo smetano in kvašene flancate, kjer seveda uporabimo kvašeno testo. Oboji so odlična sladica, ki ne sme manjkati za pusta hrusta.
Krhki flancati
Potrebujemo naslednje sestavine:
- 15 dkg moke
- 5 dkg sladkorja
- 1 žlica kisle smetane
- 5 dkg masla
- 3 rumenjake
- nastrgana limonina lupinica
- ščepec soli
- žlica vina
- olje za cvrtje
Moko, sladkor, rumenjake, kislo smetano, limonino lupinico, maslo, sol in vino, zamesimo v testi in ga damo za pol ure v hladen prostor. Nato testo zvaljamo za nožev rob debelo in s koleščkom narežemo poljubne kose. Vanje zarežemo 1 cm od roba nekaj zarez in jih ocvremo v vročem olju. Potresemo jih s sladkorjem v prahu in še tople ponudimo.
Pustni krhki flancati s kislo smetano
Flancate lahko pripravimo tudi drugače. Poskusimo ta recept za testo, ki ga lahko uporabimo tudi za pustne krofe ali zračne krape, ter naredimo pust še bolj norčav in prešeren!
Sestavine za pustne flancate:
- 14 dkg moke
- 7 dkg presnega masla
- ščepec soli
- mala žlička sladkorja
- žlica kisle smetane
- 2 rumenjaka
- pet žlic vina
- olje za cvrtje
Presno maslo razvaljamo v moki za prst debelo, ga oblikujemo v ploščico in postavimo v hladen prostor. V ostalo moko damo ščepec soli, sladkor, kislo smetano, rumenjake in vino. Zamesimo mehko testo, tako kot, da bi naredili vlečeno testo. Testo naj nekaj časa počiva, nato ga razvaljamo na pol cm debelo in ga prevaljamo kot masleno testo.
Nato iz testa s kolescem izrežemo 5 cm velike kvadrate in jih poševno od roba do roba, 1 cm od roba in 1 cm vsaksebi, razrežemo s kolescem. Primemo vse štiri vogale in testo položimo v vroče olje za cvrtje. Flancate bledo rumeno ocvremo in potresemo s sladkorjem v prahu.
Miške
Ocvrte miške so tradicionalna pustna jed. Miške so hitro pripravljene in poleg krofov najpogosteje na mizi v pustnem času. Za pripravo pustnih mišk, potrebujemo naslednje sestavine:
- 30 dag moke
- zavojček svežega kvasa
- 3 dag sladkorja
- 3 rumenjake
- 6 dag masla
- 1, 5 dcl mleka
- 3 dag rozin
- malo soli
- olje za cvrtje
Najprej pripravimo kvasec, tako da v malo mleka razdrobimo kocko kvasa, dodamo žličko sladkorja in žličko moke. Pokrijemo in počakamo 10 minut da se naredi kvasec. V večji skledo presejemo moko, naredimo jamico in damo vanjo kvasec. Dodamo mleko, sladkor, rumenjake, raztopljeno maslo in malo soli. Pazimo da sol ne pride takoj v stik s kvascem.
Na koncu v testo vgnetemo še rozine in zamesimo bolj mehko kvašeno testo. Testo nato pokrijemo in pustimo vzhajati pol ure.
Ogrejemo olje in z namaščeno žlico zajemamo testo in ga spuščamo v vroče olje. Miške rumeno ocvremo, ko jih pečemo pazimo, da je med njimi dovolj prostora in da se ne dotikajo. Nekoliko ohlajene miške potresemo s sladkorem v prahu in že so nared za pusta hrusta.
Kurentovanje:
Uporabljeno besedilo: pust , flancati, pustni krofi, kurentovanje
