Enodnevni izleti ideje – kam na izlet po Sloveniji? Slovenija je razgibana, v kratkem času se lahko odpravimo na morje, v hribe ali pa se zapeljemo do jezer ali turističnih krajev.
V času, ko nam potovanja kroji COVID-19, se raje odpravimo v hribe ali v visokogorje.
Če imamo majhne otroke, seveda iščemo ideje kam na izlet z majhnimi otroci.
Kazalo
Enodnevni izlet ideje
Kam na enodnevni izlet v hribe? Slovenija je slikovita dežela, kjer lahko v enem dnevu plavamo v morju in osvojimo dvatisočake. V tem članku bom predstavila nekaj idej kam v hribe na enodnevni izlet po Sloveniji.
Opisala bom tudi nekaj vzponov, ki jih lahko opravimo tudi z otroki. Nekaj prostora pa bom namenila tudi zaščitenim rastlinam v naših hribih, ker je prav, da vemo katere so in da jih zaščitimo.
Enodnevni izleti ideje – naš namig: Snežnik! Na Snežnik se lahko odpravimo po mnogih poteh, mi smo se odpravili po lahki označeni poti čez Mali Snežnik. Snežnik, poznamo ga tudi pod imenom Veliki Snežnik, je najvišji vrh južne Slovenije.
Snežnik 1796 m
Če ujamemo resnično lepo vreme, potem nas na vrhu Snežnika preseneti prelep razgled, ki sega vse od Kvarnerskega zaliva, Slovenskega morja, do Alp in celo Ljubljane.
Tik pod vrhom Snežnika stoji koča Draga Karolina, kjer se lahko okrepčamo po opravljeni poti. Snežnik je pogosto še dolgo v pomlad okrašen s snegom. Ob pobočjih Snežnika se izmenjavajo topli, vlažni vetrovi in hladen, visokogorski veter.
Opis poti do Velikega Snežnika
Na Snežnik se lahko odpravimo po več poteh, mi smo se odpravili mimo Sviščakov in čez Mali Snežnik. Do Sviščakov pridemo mimo Ilirske Bistrice, kjer na glavni cesti poiščemo tablo, ki nas usmeri proti Sviščakom. Iz glavne ceste se usmerimo na levo in se peljemo še približno 20 km. Ko pridemo do križišča ceste za Snežnik in Mašun opazimo parkirišče, kjer pustimo avto. Od tu se odpravimo do Planinskega doma na Sviščakih in nato pot nadaljujemo do smerokaza za Snežnik.
Podamo se na pot in ves čas sledimo markacijam, ki nas najprej peljejo mimo hiš in kmalu pridemo na cesto, s katere pri kapelici zavijemo desno na gozdno pot. Pot se nadaljuje po lepem gozdu, na poti še dvakrat prečkamo cesto in kmalu pridemo na pot ki se prične vzpenjati proti vrhu. Planinska pot pri vrhu Snežnika je speljana med ruševjem in kmalu že lahko vidimo kočo tik pod vrhom. Ves čas vzpona nas spremlja čudovit razgled proti Primorski in Kvarnerju, resnične lepote pa nas čakajo na vrhu. Naš namig enodnevni izleti ideje: Snežnik!
Za pot bomo potrebovali 2 uri in 15 minut, kadar je veliko snega potrebujemo tudi cepin in dereze. Sviščaki se nahajajo na nadmorski višini 1241 metrov, Veliki Snežnik pa je na višini 1796 metrov, zato bomo na poti opravili 554 metrov višinske razlike.
Poti na Veliki Snežnik
Na Snežnik se lahko podamo po različnih poteh, odločimo se glede na to od kje se pripeljemo in tudi glede na našo fizično pripravljenost. Nič ni narobe če se pripeljemo malo višje in si s tem prihranimo nekaj vzpona. Poti ki jih lahko izberemo:
- Sviščaki – Snežnik – lahka označena pot – 2 uri
- Kapetanova bajta – Snežnik – lahka označena pot – 55 minut
- Leskova dolina – Snežnik -lahka označena pot – 3 ure in 15 minut
- Snežniška grda jama – čez mali Snežnik – Snežnik – lahka označena pot – 1 ura in 15 minut
- Gašperjev hrib – Snežnik – lahka označena pot -1 ura in 30 minut
- Sežanje – Snežnik– lahka označena pot – 1 ura in 40 minut
- Grda draga – Snežnik – čez Mali Snežnik – lahka označena pot – 1 ura in 55 minut
- Sviščaki – Snežnik – po cesti – lahka označena pot – 1 ura in 55 minut
- Mašun – Snežnik – lahka označena pot – 4 ure
Alpske cvetlice na Snežniku
Na Snežniku in ob poti na Snežnik, rastejo mnoge prelepe rože in drugo rastlinje. Mnoge med temi cvetlicami so zaščitene, nekatere so tudi izredno redke. Na poti na Snežnik bomo v času cvetenja opazili naslednje zaščitene rože: Kranjska lilija,Lilium carniolicum, ki jo poznamo tudi pod imenom Zlato jabolko.
Od junija do avgusta na območju Snežnika raste drobcena rožica, Travnolistna vrčica, ki je podobna zvončicam. Med zaščitene rastline Snežnika prištevamo tudi Turško lilijo, Vanež, pegasta prstasta kukavica, Dactylorhiza maculata, navadni kukovičnik, glavičasti repuš, ranjak, Tržaški svišč in tudi planika ali očnica.
Planika ali očnica
Planika, Leontopodium alpinum, ki jo poznamo tudi pod imenom očnica, je belo polstena dlakava zelnata trajnica. Stebla planike so visoka od 5 do 20 cm. Ima pritlične liste, ki so na zgornji strani zelenkasti, na spodnji strani pa belkasti. Socvetje planike je sestavljeno iz številnih do 7 mm dolgih koškov, ki ga podpirajo značilno zvezdasto razprostrti belo polsteni podporni listi. V košku so cevasti rumenkasti cvetovi, zunanji so ženski, notranji pa dvospolni, vendar funkcionalno moški, ali pa le enega ali drugega tipa.
Kodeljica planike je ščetinasta, rožke so kratkodlake in dolge do 0,5 mm. Planika raste na kamnitih traviščih, rada ima karbonatno podlago. V Sloveniji raste planika v Julijskih in Kamniških Alpah, Karavankah, na Ratitovcu, izredno zanimivo rastišče je soteska Save pri Kranju, ter Trnovski gozd in Snežnik. Planika cveti od julija do septembra, v višinskem razponu od 1500 metrov do 2400 metrov.
Zanimivo je rastišče v soteski pri Kranju, nadmorska višina samo 350 metrov in na Kuclju v Trnovskem gozdu, na 1200 metrih. Planika je v mnogih državah zavarovana rastlina, poleg Slovenije tudi v Švici, kazni če jo utrgamo so lahko zelo visoke.
Divjakovški grint
Divjakovški grint, Senecio doronicum, je zelnata trajnica, ki ima pritlične liste eliptične ali jajčaste oblike. Listo so pri dnu klinasti ali zaokroženi in se naglo zožijo v pecelj. Zgoraj so goli, spodaj pajčevinasto volnati, debeli in nekoliko usnjati, na robu drobno nazobčani ali celorobi. Steblo te prelepe alpske cvetlice je visoko do 40 cm, zgoraj je enostavno z nekaj koški, spodaj pa olistano z listi, ki so podobni pritličnim, zgoraj pa ima podolgovate, sedeče in objemajoče. Koški zrastejo v premeru od 25 do 40 mm, ovojkovi listi so dolgi do 15 mm, z 20 dodatnimi listi, ki so tako dolgi kot ovojkovi. Živo rumeni cvetovi so cevasti in dvospolni, kodeljica je iz laskov.
Divjakovški grint cveti od junija ali julija do avgusta. Raste od pasu ruševja do viskogorskega pasu, od nadmorske višine 200 do 2200 metrov. Uspeva na kamnitih rastiščih in na karbonatni podlagi. Splošno je razširjen v gorovju srednje in južne Evrope, na jugu do Španije, Albanije in Grčije. V Sloveniji ga lahko občudujemo v Julijskih in Kamniških Alpah, v Karavankah, na Poreznu, Čičarije in v Dinaridih; Čaven, Nanos in Snežnik.
Enodnevni izleti ideje: Snežnik
Goteniški Snežnik – 1289 m
Goteniški Snežnik 1289 metrov, je najvišji vrh Goteniške gore. Nanj se najlažje povzpnemo iz Gotenice, za pot bomo potrebovali približno 2 uri in 30 minut. Iz Gotenice se najprej povzpnemo do skalnatega Kamenega zidu, nato pa nadaljujemo pot do gozdne ceste, ki pelje proti vrhu. Goteniški Snežnik je manj poznana gora, zato je primerna za pohodnike, ki iščejo manj obljudene poti.
Planinsko društvo Kočevje je že leta 1998 uredilo Kočevsko planinsko pot. Celo pot lahko prehodimo v petih ali šestih dneh, najvišja točka poti je Goteniški Snežnik, na vrhu je tudi vpisna knjiga in žig. Goteniški Snežnik je najvišji vrh Goteniške gore, ki je gosto poraščena z bukovo jelovim gozdom. Dviga se nad Reko in Gotenico, to območje je bilo dolgo po drugi svetovni vojni zastraženo in zaprto za obisk.
Opis poti na Goteniški Snežnik
Občina Kočevje je nadpovprečno gozdnata, saj kar 90% vseh površin pokriva gozd. Zaradi tega je tudi planinska pot na najvišji vrh speljana večinoma po gozdu. Izhodišče za naš cilj je Gotenica, kjer pred krajevno tablo opazimo kažipot, tam na primernem mestu pustimo avto. Pot nas takoj popelje v gozd, prečka potok in se nato priključi strmi in večinoma blatni vleki. Po strmini pridemo nato na ravnino in do razcepa, kjer zavijemo levo in nadaljujemo po še vedno položni poti. Ko je ravnine konec, pot zavije spet v hrib, prek strmega pobočja, ki je v jesenskem času na debelo prekrito z listjem.
Tukaj smo že pod skalami Kamenega zidu, ta del poti je najbolj slikovit in v zimskem času tudi nevaren. Ko pot zavije mimo skal, nas zopet popelje strmo v hrib in kmalu pridemo na manjši preval. Na prevalu si vzemimo čas in stopimo do skalnega roba, kjer se nam odpre prelep razgled vse do Kleka na hrvaškem. S skalnega roba vidimo daleč po gozdnati pokrajini pod Goteniško goro. S prevala nadaljujemo do gozdne ceste ki ji sledimo do razpotja.
Tu zavijemo levo in kmalu smo na drugem prevalu. Pot je od tukaj naprej speljana po gozdni stezi in že se bližamo skalam, ki nam povedo da smo blizu vrha. Na vrhu je vpisna knjiga, v kateri je žal premalo vpisov za tako lepo goro.
Razgled z vrha je proti vzhodu in severovzhodu, lepo se vidi Sveta Ana nad Ribnico, Čemšeniška planina, Pohorje, Kum, Kočevski Rog, Gorjanci in gozdnata Stojna. Naš namig enodnevni izleti ideje: Goteniški Snežnik!
Volovja reber – 975 m
Na gorski hrbet Volovje rebri lahko pridemo po različnih poteh. Pripeljemo se lahko po makadamski cesti, ki med Ilirsko Bistrico in Sviščaki zavije na levo. Peš pot na Volovja reber nas pelje iz Šembije, skozi dol Kamenščina. Za to pot bomo potrebovali 2 uri. Kadar pa je naše izhodišče Kamenščina na nadmorski višini 900 metrov, pa bomo do Volovja reber potrebovali 1 uro po lahko neoznačeni poti.
Volovja reber je dolg greben, ki ga na severozahodu prične Milanka 948 m in ga zaključi Velika Milanja 1099 m. Na Mali Milanji 975 m, najdemo vpisno knjigo in štampiljko.
Na Volovja reber je veliko zanimivosti, poleg širokih, golih in svetlih planjav, bomo na poti opazili tudi mnoge ostanke poti iz prve svetovne vojne. Ko hodimo po golih planjavah, se nam ves čas odkriva razgled na bližnje hribe. V daljavi lahko vidimo Lunjevico 1018 m, Bele ovce 1029 m, planjavo Pekel, Devin 1088 m in najvišji med okoliškimi hribi Milanja 1099 m.
Opis poti Kamenščina – Volovja reber
Najprej se zapeljemo proti vasi Knežak in nadaljujemo do vasi Šembija, kjer zavijemo pri prvem odcepu levo. Vožnjo nadaljujemo po makadamski cesti, ki se vse bolj strmo vzpenja čez kraška polja. Kmalu se pripeljemo na planotast svet po Volovja reber. Če želimo opraviti krožno pot, potem tukaj parkiramo, drugače pa pot nadaljujemo do naslednjega križišča, kjer na primernem mestu pustimo avto.
Od parkirišča na križišču takoj zavijemo ostro levo. Pot nas takoj popelje strmo navzgor in nas vodi čez travnata pobočja. Kmalu pot zavije desno in še nekoliko naprej opazimo kolovoz, ki se odcepi v desno in vodi na Veliko Milanjo. Naša pot gre naprej po cesti in kmalu pridemo do prevala med Veliko Milanjo in Bele ovce.
Na prevalu naša pot zavije levo in kmalu pridemo do vznožja Belih ovac, ki jih naša pot obide po desni strani. Nadaljujemo po zložni poti, ki nekoliko naprej zavije desno in tukaj pot tudi zapustimo. Vzpon nadaljujemo po pobočjih Volovje rebri po prijetni stezi, ki nas tudi pripelje do razglednega vrha. Naš namig enodnevni izleti ideje: Volovja reber!
Od Kamenščine na 900 metrih nadmorske višine in do Volovja reber 975 metrov, bomo potrebovali 1 uro. Pot je označena kot lahka neoznačena steza. Pot je primerna za družine z otroki. Med potjo bomo videli veliko ostankov vojaških poti, vendar ne zavijajmo nanje, saj ne vodijo nikamor. Na pot bomo opazili tudi ostanke italijanskih vojaških utrdb, če si jih želimo ogledati, bodimo izredno previdni. Naš namig: enodnevni izleti ideje: Volovja reber!
Trdnjava Kluže
Obisk trdnjave Kluže; enodnevni izleti ideje! Kadar ne vemo kam bi se podali na lahkoten popoldanski izlet, izberimo trdnjavo Kluže. Utrdbe izhajajo iz 16. do 19. stoletja in se nahajajo približno 5 km severovzhodno od Bovca. Tam je divja Koritnica izdolbla globoko sotesko in to so izkoristili za nadzorovanje vhoda v Bovško kotlino iz smeri prelaza Predel.
Leta 1740 so Benečani za obrambo pred turškimi vpadi postavili leseno utrdbo. Leta 1550 so v teh krajih vladali Habsburžani in so namesto lesene utrdbe postavili kamnito. Leta 1797 je bila utrdba porušena, novo so postavili med leti 1881 in 1883. V takšni podobi si lahko trdnjavo ogledamo še danes. Med leti 1898 in 1900, so nad trdnjavo Kluže v pobočju Rombona zgradili še eno trdnjavo, ki so jo poimenovali Hermanova trdnjava. Ta trdnjava je še povečala obrambno vlogo trdnjave Kluže.
Za krožno pot Bovec – Hermanova trdnjava – trdnjava Kluže – Bovec, bomo potrebovali približno 5 ur in 30 minut. Pot je lepo urejena, pazljivo med kmetijo Plajer in Hermanovo trdnjavo, kjer je pot deloma izpostavljena, pri sestopu zelo strma. Tik pred trdnjavo Kluže gremo skozi 113 metrov dolg predor, zato potrebujemo svetilko.
Krožna pot Bovec – Hermanova trdnjava – trdnjava Kluže – Bovec
Iz središča Bovca gremo peš do cerkve Svetega Urha, zavijemo desno in gremo do konca asfaltne ceste. Naprej nadaljujemo po gozdni poti, ki nas pripelje do križišča, kjer zavijemo levo. Po poti se vzpenjamo do pašnikov Ravnega Laza, kjer stoji kmetija Plajer na nadmorski višini 655 m. Tukaj bodimo pozorni na oznako na velikem kamnu, kjer piše Široki plaz. Od tu naprej je pot do Hermanove trdnjave označena z rumenimi markacijami. Kmalu pridemo do razgledišča na nadmorski višini 710 metrov, pričaka nas lep razgled na bovško kotlino.
Pot nas nato pelje strmo navzgor do Širokega plaza. Nadaljujemo po žlebu polnem grušča, sledimo markacijam za Kluže. Pot je speljana serpentinasto navzgor po žlebu in po jugovzhodnem pobočju vse do odcepa za Veliki Rob. Od tu se po strmi poti spustimo do Hermanove trdnjave in nato po vojaški poti vklesani v skalo pridemo do predora.
Skozi predor dolg 113 metrov, nas pot pripelje do trdnjave Kluže na nadmorski višini 532 m. Od trdnjave Kluže nadaljujemo na most čez Koritnico in nato zavijemo na cesto za Bavščico. Ko pridemo do smerokaza Zabrajda, zavijemo desno in nato nas markacije vodijo dom oznake za Koritnico. Pot je nato speljana čez travnik do visečega mostu nad Koritnico. Z mostu je lep razgled na sotesko Koritnica. Med Koritnico in glavno cesto gremo mimo dveh visečih mostov pri kmetiji Kukč in nato naprej do glavne ceste. Prečkamo cesto in nadaljujemo pot po gozdu in čez travnike vse do središča Bovca.
