Izleti po Sloveniji za otroke

Izleti po Sloveniji za otroke naj bodo sproščeni in primerni za starost otrok. Ko izbiramo kam na izlet po Sloveniji, za otroke izberemo zanimive kraje, kjer jim bomo lahko pokazali tudi krajevne in zgodovinske  zanimivosti. Otroke privlači voda, zato poiščimo kraje, kjer izvirajo Slovenske reke, ali pa obiščimo katerega od mnogih Slovenskih slapov ali jezer. Za otroke so zanimivi tudi obiski kraških jam, kjer si pogosto lahko ogledamo tudi kraška jezera in podzemne slapove.

Danes bomo opisali Notranjski regijski park Rakov Škocjan. Rakov Škocjan je naravna znamenitost, kraška dolina, ki je nastala iz kraške jame z udiranjem in rušenjem stropa. Po dolini je speljana tudi učna pot Rakov Škocjan, kjer skupaj z otroki spoznamo vse glavne lepote parka, rastlinstvo, živalstvo in zgodovino nastanka jam.

Izleti po Sloveniji za otroke

Rakov Škocjan je za otroke izredno zanimiv, saj na majhni površini spoznajo mnoge lepote, ki jih je ustvarila narava. Obisk slikovite kraške doline nas ne bo pustil ravnodušne, saj nam pogosto ob globokih breznih in jamah zastane dih. Rakov Škocjan si lahko ogledamo na več načinov. Lahko se z avtom odpeljemo samo do določene razgledne točke in si ogledamo samo eno znamenitost in se nato odpravimo naprej.

To je odvisno tudi od tega, koliko poti lahko peš opravimo z otrokom. Rakov Škocjan je primeren za družine ki živijo v okolici Ljubljane, saj so to  enodnevni izleti v okolici Ljubljane, ki jih lahko opravimo z otroki tudi v popoldanskem času. Vsekakor pa se moramo ustaviti pri Velikem naravne mostu in si ogledati veličastni razgled. Po Rakovem Škocjanu je speljana tudi učna pot, kjer s pomočjo informativnih tabel izvemo vse o teh prelepi kraški dolini. 

Maretov ranč – Jelovica – Talež

Ko nas pot zanese v okolico Bleda, si lahko poleg jezera ogledamo tudi bližnjo okolico. Turisti običajno spregledajo mnoge lepote, ki so nekoliko odmaknjene od množično obiskanih turističnih destinacij. Na Jelovici, na Taležu se skriva takšen dragulj, pravi raj na zemlji. To je Maretov ranč, ki se nahaja na nadmorski višini 800 metrov in je skrit v objemu jelovških gozdov.

Do ranča se pripeljemo po gozdni cesti iz Radovljice do Taleža, kjer sledimo slikovitim oznakam. Na označenem parkirišču lahko pustimo avto in se po strmem kolovozu povzpnemo do ranča. Ko zavijemo iz gozda, se pred nami odpre prelepa planšarija, kjer sta oskrbnika uredila prelep prostor za počitek. Izlet na Maretov ranč je primeren tudi za otroke, saj nas tam poleg prelepe narave, pričaka tudi mini živalski vrt.

Otroci bodo navdušeni nad gosmi, kozami, kokoškami in nagajivimi zajčki. Na ranču nas bosta oskrbnika Andreja in Marko tudi prijazno pogostila, vsekakor morate poskusiti njuno gurmansko posebnost – polži v marinadi, ki jih postrežeta zavite v slanino in nato popečene v pečici. Na ranču lahko tudi prespite, na voljo sta dve lepo urejeni leseni hiški. Prelep družinski izlet, kjer se boste v neokrnjeni naravi odpočili od mestnega vrveža! Prisrčno vabljeni na Maretov ranč! 

 

Rakov Škocjan – slikovita kraška dolina

Rakov Škocjan je kraška dolina, ki je nastala iz kraške jame z udiranjem in rušenjem stropa. Prelepe stvaritve narave so nastajale skozi milijone let z geološkimi procesi, ki so oblikovali dolinico. Na prijetnem sprehodu skozi zgodovino, vidimo stoletne hraste in prelepe razglede. Najprej nas preseneti veličasten Velik naraven most. Ogromen most se vzpenja nad globoko sotesko, ki si jo lahko ogledamo z vrha mostu.

Po lepo urejenih stezah pa se lahko spustimo tudi pod most in kadar ni veliko vode, si lahko ogledamo tudi manj dostopne kotičke. Malo nad Velikim mostom nas pot popelje daleč v zgodovino. Ustavimo se ob razvalinah cerkvice Svetega Kancijana in si ogledamo Tkalca jamo.  Pot nas nato pelje naprej pod oboke Malega naravnega mostu, si ogledamo še Kotliče, kjer ves čas brbotajo novi izviri.

Vse te mojstrovine narave si lahko ogledamo vsako posebej, ali pa se podamo na učno pot, kjer bomo spoznali vse skrivnosti Rakovega Škocjana. V učni poti žal niso vključene Zelške jame, vendar si jih lahko vseeno ogledamo, večjo pozornost moramo posvetiti varovanju otrok. Celoten ogled nam lahko vzame tudi do 4 ure, kar lahko izkoristimo za čudovit enodnevni izlet s celo družino. 

Mali naravni most in Zelške jame

Mali Naravni most je eden izmed najbolj slikovitih osmih velikih udorov. Z roba vidimo pod naravni most, pod njim pa je izvir Raka in prelepe Zelške jame. Veličasten most in udor sta nastala, ko se je zrušil strop v Zelških jamah in Mali naravni most je ostanek jamskega stropa, ki je v davnini pokrival celoten udor. Most se boči 42 metrov visoko nad Rakom, kar pa je ostalo od zrušenega stropa, je potok Rak z erozijo počasi odstranil.

Ko je nizka voda, lahko po urejeni poti in čez majhen mostiček, prečimo skale in potok, ter si ogledamo enega od osmih udorov. Pot je speljana tudi skozi temačen tunel in nas pripelje do novega udora. V tem kotičku je še pred 150 leti delovala Zelška žaga. Čez potok Rak je postavljen kamnit mostiček in ko ga prečkamo, pridemo v naslednji tunel in v nov udor. V tem udoru smo pod visokim lokom Malega naravnega mostu.

Ta del Rakovega Škocjana sicer ni vključen v učno pot, vendar če je nizka voda lahko ta del vseeno obiščemo. Zelške jame se razprostirajo še naprej, sledijo toku potoka Raka. Nadalje je še neraziskano podzemlje mnogih rovov, ki se vijejo vse do Velike Karlovice ob Jamskem zalivu Cerkniškega jezera.

Kotliči – kjer vedno nekaj brbota

Na poti pridemo tudi do Kotličev, kjer vedno nekaj brbota in je vedno drugače. To je skupina izvirov v kotanji in se nahaja pod krožno cesto, kamor nas usmeri informativna tabla. Izviri so med glavnimi pritoki Raka in ob različnem stanjem vode kaže vedno drugačno podobo. Kadar je suša, lahko vidimo samo dva izvira, ki se imenujeta Očesa, kadar pa je veliko dežja, pa so aktivni vsi izviri, ki ustvarjajo tudi enega metra visoke vodne mehurje.

Ko pa je voda res visoka, pa izvirov sploh ne vidimo. Pred izvir pa lahko vidimo tudi Kotel, ki je udorna vrtača in je ostanek podzemne dvorane. Kotel je stalno jezero, sicer majhno a prelepo. Ko pa je veliko vode, se jezero napolni in odteka po strugi za cesto, ter se združi z naraslim potokom raka. Obisk kotličev je čudovita ideja za izlet z otroki!

Veliki naravni most

Veliki naravni most je ena izmed največjih zanimivosti na Rakovi poti. V Sloveniji je Veliki naravni most eden izmed najbolj značilnih naravnih mostov udornega nastanka. Na odtočni strani je visok 37 metrov in dolg 40 metrov, v širino pa meri 10 metrov. Preko mostu pelje cesta, s katere si lahko most tudi ogledamo. Most je ostanek zgodovine, ko je bil celoten tok potoka Raka pod zemljo in je ostanek jamskega stropa.

V notranjem delu oboka mostu lahko opazimo ostanek kapnikov, po čemer zgodovinarji sklepajo, da je bil to v pradavnini zaprt jamski prostor. Ko je sušno obdobje, lahko gremo po urejeni poti po most in vhodni del Tkalca jame. Ko pa nastopi deževno obdobje, lahko voda sega vse do vrha oboka mostu. Do kam je segala voda, si lahko ogledamo na ploščicah na oboku, ki označujejo ekstremne višine vode. 

Tkalca jama

Tkalca jama je prav tako velika znamenitost parka. Jama je ponorna jama potoka Rak in je naraven zaključek kraške doline. V jami Tkalca potok Rak ponikne v podzemlje in se po treh kilometrih zlije v reko Pivko v Planinski jami. Kadar je visoka voda, je vhodna dvorana polna vode do vrha, kadar pa je sušno obdobje lahko po strugi pridemo skozi glavni vhod v jamo in vse do glavnega sifona skozi temne rov. Jamarji so jamo že raziskovali in leta 1974 so jamarji potapljači preplavali glavni sifon.

Jamarji so raziskali še približno 1500 metrov jame v smeri proti Planinski jami. Poleg glavnega vhoda v jamo Tkalco je še ena stranska udornica, tukaj je pot strma in zavarovana z jeklenico. Jama nam kaže različno podobo ob spreminjanju letnih časov. Če park obiščemo v času suše, je brez vode, medtem ko ob večjih nalivih potok Rak naraste in mogočen izginja v podzemlju. Ko odtočni rovi ne zmorejo več požirati vode, se spodnji del doline vse do pritoka iz Kotličev spremeni v jezero. Jama je dobila ime po zanimivi kapniški tvorbi, ki naj bi predstavljala tkalca. Ta naj bi bil kaznovan ker je delal na praznični dan, spremenjen je bil v kamen.

Cerkvica Svetega Kancijana

Ruševine cerkvice Svetega Kancijana stojijo v neposredni bližini Velikega naravnega mostu. Zgodovinarji domnevajo, da je bila zgrajena med 15. in 16. stoletjem. Prvo omembo cerkvice zasledimo leta 1526, ko naj bi cerkev prispevala sredstva za bolj proti Turkom. Danes si lahko ogledamo samo ruševine. Na kamnitem oboku okna na severni strani lahko opazimo letnico 1616, ta datum verjetno predstavlja datum obnove.

Cerkvica je omenjena tudi v delu Valvasorja in sicer na bakrorezu, kjer je vidna podoba spodnjega dela potoka Raka, Velik naravni most, cerkev Svetega Benedikta in cerkev Svetega Kancijana. Na bakrorezu lahko vidimo še pokopališče, mežnarijo in gospodarska poslopja. 

Zanimivosti o Rakovem Škocjanu

Rakov Škocjan se je izoblikoval skozi milijone let trajajočim geološkim procesom. Da bi ohranili to osupljivo dolinico, se je Rakov Škocjan pričakovano znašel na seznamu Svetovne naravne dediščine UNESCO. Najdemo ga na seznamu mednarodno pomembnih mokrišč, ki je bi sprejet na Ramsarski konvenciji. Na seznamu mednarodno pomembnih mokrišč, imamo Slovenci na seznamu vpisana tri območja. To je presihajoče Cerkniško jezero in okolica, kamor smo vpisali Križno jamo in Rakov Škocjan. Na seznamu so tudi Sečoveljske soline in Škocjanske jame. Škocjanske jame so največje podzemno mokrišče na svetu. 

Rakov Škocjan je kraška dolina ob severnem vznožju Javornikov, o njenem nastanku pričata Mali naravni most, ki je visok 42 metrov in Veliki naravni kost, ki je visok 37 metrov. Soteska za njima je edinstvena, saj je nastala z udiranjem in rušenjem kraške jame. Po dnu ravne dolinice, ki ima ilovnato podlago, se vije potok Rak, ki je obdan z poplavnimi travniki in z lazi. Potok Rak polnijo vode, ki se skozi podzemlja stekajo s Cerkniškega polja in izpod Javornikov. Rečica priteče na površje iz Zelških jam na vzhodni strani doline in ponikne v Tkalca jami na zahodnem delu. Dolina Rakov Škocjan je dolga 2, 5 km in široka do 0,5 km. Višina oboka Malega naravnega mostu je 42 metrov in višina oboka velikega naravnega mostu 37 metrov.

Zgodovina Rakovega Škocjana

Zgodovina Rakovega Škocjana je bogata in izredno zanimiva. Iz arheoloških najdb iz paleolitika so razpoznali, da v udornicah živel pračlovek. Iz železne dobe so nam poznani ostanki lončevine, ki so jih našli pri ostankih cerkvice. Po ostankih obrambnega nasipa, zgodovinarji sklepajo je bila v Rakovem Škocjanu ilirska naselbina.

V bližini doline je potekala pomembna prometna povezava, ki je povezovala obmorske kraje z notranjostjo dežele. Pot je potekala čez tako imenovana Postojnska vrata. V zgodovinskih zapisih Rakov Škocjan prvič zasledimo leta 1526. To je bil zapis izterjevalca, ki je zapustil zapis, da je cerkev Svetega Kancijana prispevala blago za davek, ki je bil namenjen boju proti Turkom. Prvi je Rakovo dolino opisal Janez Vajkard Valvazor, ki je obiskal Veliki naravni most in Tkalco jamo, a do Zelških jam in Malega naravnega mostu takrat še ni prišel. 

Učna pot Rakov Škocjan

Učna pot Rakov Škocjan je dolga 5, 5 kilometrov, opravimo jo v približno 4 urah. To je nezahtevna označena učna pot, ki je primerna za enodnevni izlet z otroki. Na celotni učni poti so postavljene informativne table, ki nas usmerjajo po celotni trasi. Na učni poti se podrobno seznanimo s kraško dolino Rakov Škocjan, posebej moramo seveda izpostaviti Veliki naravni most in Mali naravni most, ki sta ostanka jamskega stropa.

Ko se je pred davnimi leti zrušil strop kraške jame, je nastala slikovita udornica Rakovega Škocjana. Pot lahko opravimo na več načinov, najlažje je, če opravimo krožno pot tako, kakor so postavljene informativne table. Informativne table za učno pot so postavljene samo v eni smeri, na poti, ki vodi mimo hotela. Vračamo se lahko po isti poti, ali pa gremo po eni izmed mnogih potk, najlepša je pot po drugi strani mimo Velikega naravnega mostu. Vračamo se lahko tudi po eni od dveh makadamskih poti, ki nas bosta ravno tako pripeljali nazaj na izhodišče. 

Na učni poti bomo podrobno spoznali lepote Rakovega Škocjana. Ogledali si bomo mnoge naravne znamenitosti, predvsem številne kraške izvire, dva naravna mostova, številne udornice in slikovite jame. Informativne table nas bodo opozorile tudi na posebnosti rastlinstva in živalstva v Rakovem Škocjanu, ter nas poučile o kulturni dediščini v slikoviti dolini. Po poti bomo srečali 16 vsebinskih točk, začetek poti je pri Malem naravnem mostu, končamo pa jo pri ruševinah cerkvice Svetega Kancijana. Vse znamenitosti so odlični izleti po Sloveniji za otroke!

Kako do Rakovega Škocjana?

Do Rakovega Škocjana se pripeljemo po cesti Postojna – Unec. Lahko pa se zapeljemo v Cerknico in od tam nadaljujemo proti Uncu. V naselju Podskrajnik zavijemo levo proti Rakovemu Škocjanu in Zelšam. Peljemo se skozi naselje Zelše in ko se konča asfalt, kmalu pridemo do križišča, kjer zavijemo desno proti Lovskemu domu LD Cerknica. Zapeljemo mimo in nadaljujemo naravnost, kmalu pridemo do hotela Rakov Škocjan. Izhodišče za učno pot  Rakov Škocjan je na nadmorski višini 517 metrov. Rakova pot je lepo označena in urejena lahka označena pot, primerna tudi za otroke. Če obiščemo celotno učno pot, ki je dolga 5 km, bomo potrebovali od 3 do 4 ure. 

Rastlinstvo v Rakovem Škocjanu

V Rakovem Škocjanu je izredno zanimivo tudi rastlinstvo. Celotno kraško dolino obdaja jelovo bukov gozd, ki ga prištevamo med najbolj zanimive in pestre evropske gozdove. Tako kot vse gozdove v Sloveniji, je bil tudi gozd v Rakovem Škocjanu poškodovan zaradi napada lubadarja, zato so v samem vstopu v dolino iglavci izredno redki. V zavarovanem delu parka pa lahko vidimo mogočne smreke in jelke, občudujemo pa lahko tudi gorski brest, gorski javor, lipo in jesen.

Mnoge košate krošnje dreves so porasle s srobotom. Če naravno znamenitost Rakov Škocjan obiščemo na pomlad, nas preseneti bogata paleta pomladnih cvetlic in tudi mnogih zdravilnih zelišč.  Občudujemo lahko tevje, torilnice, konopica (deveterolistna, peterolistna, trilistna in brstična), zlatičasta vetrnica, trobentice in podlesna vetrnica. Najedmo tudi zavarovano cvetlico pasji zob. Poleti nas razveseljujejo kolenčasta krvomočnica, zajčji lapuh, škrlatnordeča zajčica, lepljiva kadulja in izredno redka orhideja Greuterjeva močvirnica.

Na bregovih potoka Raka in na travnikih ki jih pogosto poplavlja, uspevajo mnoge ogrožene rastline, ki imajo rade vlago. Tako najdemo tukaj visoko vijolico, rumena prava potočarka in kobulasta vodoljuba. V skalnih stenah se poleti bohoti edinstvena Justinova zvončnica, medtem ko v avgustu zacvetijo dišeče ciklame. 

Živalstvo v Rakovem Škocjanu

Rakov Škocjan nudi dom mnogim živalim, tudi tem ki iščejo zavetje v breznih, jamah, skalah, travnikih, gozdovih, ter v tekoči in stoječi vodi. Na naši poti bomo verjetno spregledali majhne jamske živalce, ki živijo v večni temi v podzemnih robih in špranjah. Jamske živali so občutljive, zato jih onesnaženje vode izredno prizadene.

V globokih jamah Rakovega Škocjana živi hrošč drobnovratnik, ki je bil prva opisana vrsta hrošča na svetu. V slikovitih Zelških jamah živijo netopirji podkovnjaki, v parku pa živi tudi druga največja sova pri nas, sova kozača. Gozdovi Rakovega Škocjana spadajo k Notranjskim gozdovom, kjer še vedno živijo evropske zveri, ris, medved in volk. Ob potoku Raka pa so našli pribežališče tudi kačji pastirji, na travnikih pa lahko opazimo metulje. Metulji v Sloveniji izumirajo, zato pozorno opazujmo, če bomo opazili scopoliljevega zlatooka, gozdnega postavneža ali malega spreminjavčka. 

Dovžanova soteska

Razgledna pot po Dovžanovi soteski spada med geološko najbolj zanimiva območja v Sloveniji. V slikoviti soteski lahko vidimo najstarejše kamnine pri nas, saj so ostanek paleozoika, starega zemeljskega veka. Najstarejša kamnina je kremen, ki je star približno 300 milijonov let. Poleg kremena, ki je najtrša kamnina, v Dovžanovi soteski opazimo tudi trbiško brečo, ki je dobila ime po najdišču v Trbižu. Dovžanova soteska skriva tudi mnoge fosile, saj so v apnencu našli ostanke malih in velikih luknjičark, morskih lilij, ježkov, amonitov, školjk, polžev in koral. Dovžanova soteska je del Slovenske geološke poti. Zaslovela je zaradi odkritja številnih vrst ramenonožcev in velike luknjičarke, ki so jih odkrili že leta 1900. 

Dovžanovo sotesko je izdolbla Tržiška Bistrica, velika zanimivost na poti pa je tudi največje pregradno slapišče v Sloveniji. Nad sotesko se vzpenja Borova peč, kjer raste znameniti rdeči bor. Znamenitost Dovžanove soteske so tudi kamniti stolpi, ki so jih poimenovali Kušpegarjevi turni. Na teh kamnitih stolpih je bilo urejeni eno od prvih plezališč v teh krajih. Dovžanova soteska je bila razglašena za naravni spomenik, saj si poleg čudovitih stvaritev narave, tukaj lahko ogledamo arhitekturne in zgodovinske znamenitosti.

Pot, ki je speljana po zavarovanem območju, nas najprej pelje mimo Jamenšnikove domačije, ki predstavlja tipično karavanško ljudsko arhitekturo. Velika zanimivost na poti je tudi predor, ki ga zgradil baron Born, ki je imel večje posestvo v okolici Jelendola nad Dovžanovo sotesko. Ker do tja ni bilo prevozne poti, so že okoli leta 1895 poskušali čez Jame na desnem bregu Tržiške Bistrice urediti pot, tudi s postavitvijo lesenega mostu.

Most so narasle vode pogosto odnesle s seboj, zato so ta predel poimenovali Hudičev most. Ob stoletnici izgradnje predora so ga obnovili in prikazali tudi geološke posebnosti. Od predora gremo po poti še nekoliko naprej in pridemo do partizanske tiskarne Kokrškega odreda, ki je na levem pobočju nad Dovžanovo sotesko. Partizanska tiskarna ni vključena v celotno pot po Dovžanovi soteski, a je vseeno zanimiva za ogled. 

Opis razgledne poti po Dovžanovi soteski

Po učni poti se lahko podamo po različnih odsekih. Kadar smo na izletu z otroki, bomo izbrali lažje odseke, če pa smo sami in bolj izkušeni, pa si lahko ogledamo tudi težje odseke poti.  Primerno: Izleti po Sloveniji za otroke! Pot vodi iz Čadovelj po desnem bregu Tržiške Bistrice vse do najožjega dela soteske in nato naprej proti vasi Dolina. Ob poti so postavljene informacijske table, ki nas opozarjajo na različne kamnine, ki so vidne ob poti. Ko pridemo do najožjega dela soteske, se pot razcepi in tu se odločimo ali gremo po lažji poti ali po nekoliko zahtevnejši. Če se odločimo za lažjo pot, potem gremo preko mostu čez Tržiško Bistrico, nato skozi Bornov predor in naprej po poti do geološkega stebra. Ta pot je primerna tudi za otroke. 

Zahtevnejša pot po Dovžanovi soteski, Bencetova pot, ki so jo poimenovali po domačem alpinistu Filipu Bencetu, pa je speljana še naprej po desnem bregu Tržiške Bistrice. Po nekaj zavojih se pot vzpne na sedlo, ki je nad najožjim delom soteske. Tukaj se nam odpre najlepši pogled na sotesko. Od sedla do struge Tržiške Bistrice je pot zahtevnejša, v zadnjem delu je

 Ta del poti je namenjen za bolj izkušene pohodnike. Pot nadaljujemo proti geološkemu stebru in zaselku na jamah, tukaj je pot spet lažja. Od geološkega stebra naprej lahko pot nadaljujemo po cesti in si ogledamo točko 13 na Slovenski geološki poti.

Na tej točki je bilo najdenih največ fosilov, okamnelih ostankov rastlin in živali. Namesto po cesti, pa lahko pot nadaljujemo po poti mimo zaselka Na Jamah in naprej do Razstavno izobraževalnega središča v Dolini. Vrnemo se lahko po isti poti, ali pa od najožjega dela soteske pot nadaljujemo po levem bregu kjer je speljana gozdna učna pot. Po tej poti bomo prispeli do parkirišča v Čadovljah. 

Celotna pot po Dovžanovi soteski nam vzela približno 2 uri časa, lahko pa si ogledamo samo krajše odseke poti. Pot je razdeljena na več odsekov, ogled prilagodimo tudi vremenu in starosti otrok. 

Odseki poti po Dovžanovi soteski

Od parkirišča v Čadovljah mimo paštbe po desnem bregu Tržiške Bistrice do najožjega dela soteske: razgledna pot, skozi gozd, dolžina: 1 km, čas hoje: 30 minut, zahtevnost: lahka

Od najožjega dela soteske skozi predor  do geološkega stebra; po cesti, dolžina  300 metrov, čas hoje: 10 minut, zahtevnost: lahka. Čudoviti izleti po Sloveniji za otroke!

Od najožjega dela soteske  čez sedlo do geološkega stebra »Bencetova pot«; zavarovana razgledna pot, delno skozi gozd, delno plezalna (jeklenice in klini), dolžina: 500 metrov, čas hoje: 30 minut, zahtevnost: zahtevna, ni za vrtoglave!

Od geološkega stebra čez zaselek na Jamah do Razstavno-izobraževanega središča v Dolini; delno makadamska pot, delno cesta, dolžina: 1 km metrov, čas hoje: 20 minut, zahtevnost: lahka

Od geološkega stebra do Razstavno izobraževalnega središča po cesti (mimo točke 13 na Slovenski geološki poti); cesta, dolžina: 600 metrov, čas hoje: 20 minut, zahtevnost: lahka

Gozdna učna pot,  od najožjega dela soteske do parkirišča v Čadovljah,  gozdna pot, dolžina: 800 metrov, čas hoje: 20 minut, zahtevnost: lahka 

Slap Nežica

Ne veste kam na izlet z otroci? Obiščite slap Nežica, ki ga najdemo v senčni dolinici nad vasjo Fara na Kočevskem. Slap je poznan tudi pod imenom Tišenpoljski slap, saj potok Nežica izvira pod naseljem Tišenjpolji. Ob potoku Nežica je speljana lepo urejena pot, ki nas pelje vse do izvira potoka. Presenetila nas bo sveža voda in mogočen izvir, ki se razlije v tri slapičja. Največji slap je visok 15 metrov in širok skoraj 7 metrov, drugi slap je visok okoli 10 metrov in pri njem steza ni več toliko strma.

Na mestih, kjer potoku Nežica nekoliko zmanjka moči, voda zastaja v slikovitih plitvih kadicah. Pot nas pelje naprej mimo manjših tolmunčkov in če ne bi bilo lepo shojene poti, bi si lahko predstavljali da smo v pragozdu. Pot nas pelje naprej po prelepi naravi, občudujemo lahko prelepe rože in tudi kakšen pisan metulj nas bo prišel pogledat. Potok se sedaj nekoliko dviguje in kmalu smo pri tretjem slapišču, ki je visoko približno 20 metrov. Čez lehnjakove skale polzi in curlja potok Nežica in že stoletja kamen lehnjak. 

Pravljica o deklici Nežici

Ob obisku slapu Nežica, lahko otrokom popestrimo izlet s pravljico. Nekoč je živela deklica Nežica, zgodbo o njej je v kostelski pravljici zapisal J. Žagar. Nežica je k potoku, ki se izliva v Kolpo, pripeljala napajat vole in potok je poniknil, ter Nežiko in vole potegnil zraven.

Ko je prišel naslednji velik naliv, je sila vode na plano prinesla jarem, ki je bil ovit s svetlimi lasmi. Potok je dobil ime po izginuli Nežiki in izraža nežnost in angelsko nedolžnost deklice. Pravljica je v opomin, da je voda lepa in nas razveseljuje, a je lahko tudi kruta in neusmiljena. 

Dostop do slapu Nežica

Do slapu Nežica se podamo iz Kočevja proti Kostelsko in na desni strani že kmalu ugledamo slap. Ob cesti imamo možnost parkiranja in do izvira nam preostane približno pol ure lahkotne hoje. Pot je lepo uhojena, ni pa posebej označena, dolžina poti je 1, 3 km.  Izlet je primeren tudi za družine z majhnimi otroki, seveda pa se moramo primerno obuti. Priporočamo: Izleti po Sloveniji za otroke!

Izleti po Sloveniji za otroke: Rakov Škocjan

 

Uporabljeno besedilo: izleti po Sloveniji za otroke, Rakov Škocjan