Kam na izlet po Sloveniji?

Advertisements
kam na izlet Slovenija
Kam na izlet Slovenija – IZVIR SOČE – 990 m! POGLEJ ŠE VEČ IDEJ ZA IZLETE PO SLOVENIJI!

Kam na izlet Slovenija? Naša prelepa domovina nam nudi toliko lepih krajev, da imamo resnično veliko izbiro. Z avtom smo na vseh koncih Slovenije že v dveh ali treh urah, odvisno iz katerega kraja se odpravljamo.

Kadar se na izlet odpravlja cela družina, moramo cilje izbirati tako, da bomo vsi zadovoljni, saj si ne želimo da bi se otroci dolgočasili. Ker je izbira izletov po Sloveniji resnično velika, sem izbrala nekaj slovenskih biserov, ki so se meni najbolj vtisnili v srce. 

Kam na izlet Slovenija? Ideje za najlepše izlete v Sloveniji!

Slovenija s svojo raznolikostjo ponuja zelo različne kraje, ki jih lahko obiščemo. Če smo ljubitelji morja, se lahko odpravimo na Slovensko obalo in se mogoče samo sprehodimo ob morju. Odpravimo se lahko na poučne izlete, na primer na ogled Potočke zijalke ali si ogledamo živalski vrt. Ne veste kam na izlet z otroki? Pripravila sem ideje:  Najboljši izleti po Sloveniji!

Seveda lahko na obali obiščemo tudi Sečoveljske soline, ali pa z otroci obiščemo Piranski akvarij. Ljubitelji rek se bodo prav gotovo odpravili v dolino Soče in celo obiskali izvir Soče. Ljubitelji hribov pa imajo na izbiro neskončne Julijske Alpe, Karavanke in vse ostalo hribovje in visokogorje v prelepi Sloveniji. 

Soška pot – naravoslovna učna pot

Soška pot je naravoslovna učna pot, ki nas pelje od izvira Soče in vse do Bovca. Na poti odkrivamo skrite in prelepe kotičke v dolini Soče in Trenti. Na poti se nam nudijo prelepi razgledi na reko Sočo, zanimivosti so tudi mnoge viseče brvi, s katerih lahko opazujem živahno reko. Soška pot je del poti Alpe Adria, ki je pohodniška pot treh dežel. Pot Alpe Adria povezuje Slovenijo, Italijo in Avstrijo in se prične pri ledeniku Pastirice pod Velikim Klekom ter se zaključi ob morju. Soška pot je med najlepšimi deli poti celotne poti Alpe Adria.

Celotna Soška pot je dolga 25 km, večinoma je nezahtevna in nas pelje mimo mnogih naravnih, kulturnih in zgodovinskih znamenitosti, ki se nahajajo v Triglavskem narodnem parku. Po celi poti nas usmerjajo informacijski stebrički, pot pa lahko opravimo v celoti ali pa obiščemo samo del poti.

Na celotni Soški poti je postavljenih 17 urejenih informacijskih točk, kjer lahko preberemo zanimivosti o Triglavskem narodnem parku. Na teh točkah bomo izvedeli veliko zanimivega o geoloških, hidroloških in stavbarskih značilnostih doline. Informacijske točke nam nudijo vpogled tudi v rastlinstvo in zdravilna zelišča ki rastejo na tem območju. 

Pot v parku je zaokrožena na dve celoti, prvi del se vije od izvira Soče in do vasi Log v Trenti. Na poti si lahko ogledamo mnoge znamenitosti in zaradi tega se lahko čas pohoda tudi podaljša, predviden čas hoje pa je običajno nekje do 8 ur. Pot je označena kot srednje zahtevna pot na kateri ni večjih vzponov, a moramo biti zaradi dolžine poti vseeno dobro fizično pripravljeni in imeti pri sebi dovolj tekočine in tudi nekaj hrane. 

Znamenitosti ob Soški poti

Soško pot lahko prehodimo celo, ali pa se odločimo samo za del poti. Mnogi se odločijo samo za obisk poznanih turističnih točk in najbolj poznanih znamenitosti ob poti. Vsekakor pa si moramo ogledati naslednje znamenitosti:

  • Izvir Soče in kočo pri Izviru Soče
  • Korita Mlinarice
  • Alpski botanični vrt Juliana
  • Dom Trenta
  • Mala Korita Soče
  • Velika Korita reke Soče
  • Korita Soče pri Kršovcu

Izvir Soče – 990 m

ideje za izlet po Sloveniji
POT DO IZVIRA SOČE

Izvir Soče je vsekakor vreden našega obiska, saj je eden izmed najlepših in najčistejših izvirov v Julijskih Alpah. Smaragdna lepotica Soča privre na dan iz jame s podzemnim jezercem in si utre pot skozi ozko sotesko, ki se kmalu razširi in se razvije v mogočno reko.

V jamo kjer izvira Soča, se zbirajo vode ki se kopičijo na območju Jalovca, Šita, Travnika in Mojstrovke. Soča se iz majhnega izvira razvije v resnično veličastno in živahno reko, ki nato opravi 138 k dolgo pot.

Pot do izvira Soče je nekoliko zahtevna, vendar dobro zavarovana in z nekoliko spretnosti in previdnosti jo lahko opravimo tudi z otroci, če jih pravilno varujemo (samovarovalni komplet in čelada).

Legenda o izviru Soče

Ljudsko izročilo pravi, da so v dolini Soče živeli bog Triglava, Jalovca in Mangarta. Ko je v Trento prišel hudobni vodobruhec, so se bogovi zmenili, da ga zaprejo v votlino, usta so mu odprli le toliko, da je namakal dolino. Ko bo hudobec odslužil svojo kazen, ga bodo spustili na prostost in takrat bo reka Soča presahnila.

Dostop do izvira Soče in zahtevnost poti

Iz Kranjske gore se čez prelaz Vršič peljemo proti Bovcu in v bližini vasi Trenta pri 49 serpetini Vršiške ceste zavijemo na stransko cesto v smeri izvira reke Soče. Po krajšem vzponu se pripeljemo do Koče pri izviru Soče, kjer se lahko okrepčamo. Koča pri izviru Soče stoji na nadmorski višini 886 metrov in od tam se usmerimo na široko pot do izvira Soče, ki je na nadmorski višini 990 metrov.

kam na izlet
IZVIR SOČE

Označena, široka pot se kmalu prične strmo vzpenjati in kmalu pridemo do tehnično bolj zahtevnega dela poti. Tukaj prečimo izpostavljeno polico, ki je zavarovana in s pomočjo jeklenk pridemo neposredno do izvira. V poletnem času, ko je nizko vodostaj, se lahko spustimo vse do votline, kjer izvira reka Soča. 

Od Koče pri izviru Soče do samega izvira bomo potrebovali 15 minut, pot je označena kot zahtevna označena pot. Za pot je priporočljiva čelada, čeprav žal ljudje izvir obiščejo kot turistično točko in je večinoma ne uporabljajo, kar je lahko zelo nevarno, saj je možnost zdrsa zelo velika. V zimskem času potrebujemo poleg čelade tudi cepin in dereze. 

Alpski botanični vrt Juliana – ideja za izlet

Alpski botanični vrt Juliana je najstarejši botanični vrt v Sloveniji. Botanični vrt je leta 1926 uredil tržaški posestnik Albert Bois de Chesne. Leta 1962 je botanični vrt v upravljanje prevzel Prirodoslovni muzej Slovenije, ki ga vse od takrat zgledno vzdržuje.

Leta 1951 so botanični vrt zavarovali kot spomenik oblikovane narave. Vrt spada med manjše botanične vrtove, a vseeno v njem uspeva približno 600 vrst alpskih, predalpskih in kraških rastlin, mnoge med njimi so izredno redke in zaščitene. 

ideje za izlet
ALPSKI BOTANIČNI VRT JULIANA!

V zakon o Triglavskem narodnem parku je Alpski botanični vrt Juliana v Trenti vključen kot naravni spomenik. Danes je Juliana edini alpski botanični vrt v Sloveniji, ki živi že več kot 70 let.

Večino rastlin v botaničnem vrtu so prinesli iz vzhodnih in zahodnih Julijskih Alp, iz Furlanskega gorovja in s kraških košenic in predalpskega sveta.  V vrtu opazimo tudi rastline iz Kamniških Alp in Karavank.

Poseben del vrta je namenjen tujim vrstam, ki izhajajo iz Pirenejev, Apeninov, Atlasa, Kavkaza in Zahodnih Alp. Prvi vrtnar v tem čudovitem parku je bil Anton Tožbar, ki je opravil izobraževanje za delo z rastlinami v Padovi. Pri delu mi je pomagala Ančka Kavs, kasneje pa je delo prevzel njegov sin Klemen Završnik. 

Dostop do Botaničnega vrta Juliana in zahtevnost poti

Alpski botanični vrt Alpinum Juliana je dostopen po cesti Bovec – Trenta. Pozorni moramo biti na odcep v zaselku pri Cerkvi, kjer desno opazimo usmerjevalno tablo do botaničnega vrta. Table, ki nas usmerijo proti Alpinumu, stojijo blizu cerkve Device Marije Lavretanske. Botanični vrt je ena izmed številnih znamenitosti, ki jih srečujemo na Soški poti, ki vodi do izvira Soče. 

Botanični vrt Juliana se nahaja 50 metrov nad cerkvijo Svete Marije, to je pobočje Kukle, na nadmorski višini 800 metrov. Celoten vrt meri 2572 kvadratnih metrov, najlepši čas za obisk je v mesecu maju in začetku junija, vendar si bomo tudi v pomladnem času lahko ogledali nekaj zanimivih rastlin. 

Korita Mlinarice

ideje za enodnevni izlet
Kam na izlet Slovenija – KORITA MLINARICE

Korita Mlinarice so na poti Soške poti. Preseneti nas slikovit kanjon in med previsne stene ujeta korita Mlinarice, ki so naravni spomenik Triglavskega narodnega parka. V spodnjem toku so težko dostopna, 700 metrov dolga korita Mlinarice, ki so globoka tudi do 80 metrov, a ponekod široka samo 1 meter.

V notranjosti korit so čudoviti slapovi in tolmuni, a žal za turiste niso dostopni. V zadnjih nekaj letih so mnogi podori precej spremenili obliko kanjona in tudi ustje spodnjega dela korit. Najlepši razgled se nam ponudi iz razgledišča, do katerega nas vodi dobro označena pot. Iz razgledišča si lahko ogledamo ozke in divje previsne stene, ki nas bodo osupnile s svojo lepoto. 

Dostop in težavnost poti do korit Mlinarice

Do korit Mlinarice se najprej zapeljemo po cesti Bovec – Trenta – Vršič in nekje 20 km iz Bovca, približno 500 metrov pred 49. serpentino vršiške ceste zavijemo levo na večje parkirišče. Od parkirišča se podamo na označeno turistično pot, ki se najprej malo spušča, nato pa nas pelje preko visečega mostu čez reko Sočo.

Pot nadaljujemo na drugi strani reke, tukaj se pot nekoliko vzpenja in nas že po nekaj minutah pripelje do vstopa v korita Mlinarice. Prehod čisto do korit je zaradi padajočega kamenja prepovedan, na kar nas tudi opozorijo table. 

Korita Mlinarice se nahajajo na 770 metrov nadmorske višine, korita si lahko ogledamo iz urejenega razgledišča, do katerega pridemo po urejeni in označeni poti. Mlinarica se kmalu po tem, ko privre iz korit, izlije v reko Sočo. 

Mala korita Soče

Mala korita Soče si tudi lahko ogledamo ob Soški poti. Nahajajo se ob odcepu na cesti proti Vrsniku in Vasi na skali pri dolini Lepene. Mala korita Soče so dolga 100 metrov in globoka 6 metrov, ponekod pa so ozka celo manj kot meter. Podobna korita se pojavljajo po celotnem porečju reke Soče in so vrsta plitve in ozke skalnate doline s prepadnimi stenami. 

Dostop do malih korit Soče

Za ogled Malih korit Soče se ustavimo pri odcepu proti Vrsniku in Vasi na skali. Čez korita vodi kamnit most s katerega si lahko ogledamo čudovita korita in slikovito reko Sočo. V bližini korit se nahaja Kamp Korita in turistična kmetija Jelinčič. 

Velika korita Soče

Velika korita Soče so ena izmed najlepših znamenitosti ki jih lahko obiščemo na Soški poti. Tolmuni Soče se vijejo in prepletajo po 750 metrov dolgi, 15 metrov globoki in samo nekaj metrov široki obrušeni tesni, ki se proti koncu odpre v globoke zeleno modre bazene.

Če obiščemo Velika korita Soče takoj po deževnem vremenu, se čez previsna stene lovijo več metrov visoke vodne zavese. To je prava paša za oči, posebej ko se v vodo uprejo snopi sončne svetlobe. Tukaj resnično spoznamo pravo naravno reke Soče, z vsemi njenimi lepotami in tudi nevarnostmi. 

poučni izleti po Sloveniji
VELIKA KORITA SOČE

Velika korita so tudi vstopno mesto za plovbo po reki Soči, ki se nahaja na izteku korit. Plovba po Velikih koritih Soče ni dovoljena. 

Dostop do Velikih korit Soče

Peljemo se po cesti Bovec – Vršič in po 11 kilometrih iz Bovca zavijemo desno v dolino Lepene, zapeljemo čez most kjer parkiramo. Zgornji del korit je še 1 km naprej po cesti od odcepa Lepena.

Velika korita Soče si ne bomo ogledati v celoti, dostopna so samo na nekaterih mestih, kamor pridemo po označenih gozdnih poteh. Označena pot nas vodi po levi strani od začetka korit in vse do izteka. Pot je lahko ob slabem vremenu spolzka, zato se pazimo, da ne zdrsnemo. 

Tolminska korita

Tolminska korita obsegajo sotesko Tolminke in Zadlaščice, ter so najnižji del Triglavskega narodnega parka. Ležijo na nadmorski višini 180 metrov. Korita so izredno priljubljen izletniški cilj, saj so lahko dostopna in enostavno prelepa. Po Tolminskih koritih je speljana krožna pohodniška pot, ki jo pričnemo ob reki Tolminki. Čez reko je na začetku poti postavljena brv, s katere imamo lep pogled od spodaj na Hudičev most. Na Hudičevem mostu se tudi konča krožna pot. Most nad sotesko Tolminke so zgradili v času gradnje Bohinjske železnice, najprej je bil lesen, kasneje pa so Italijani postavili železno konstrukcijo. 

Pod Hudičevim mostom opazimo kraško vodoravno jamo. V jami je termalni izvir, ki ima povprečno temperaturo okoli 19 stopinj, medtem ko ima Tolminka samo od 5 do 9 stopinj C. Do izvira pridemo po poti, ki se po prehodu čez brv usmeri levo. Krožna pot nas pelje do razgledišča nad termalnim izvirom skozi predor, v katerega so vklesane stopnice. Izvir je viden samo v času, ko ima reka nizek vodostaj. 

V najožjem delu krožne poti, v steni kanjona opazimo zagozdeno trikotno skalo, ki so ji dali ime Medvedova glava. Višje po toku lahko opazujemo preskakovanje živahne Zadlaščice, ta del korit se imenuje Skakalce.

Krožna pot po Tolminskih koritih

Tolminska korita so dolga 200 metrov, široka od 5 do 10 metrov, največja globina je okoli 60 metrov. Korita na potoku Zadlaščica so dolga 100 metrov, široka od 3 do 10 metrov in globoka do 50 metrov.

Pot skozi Tolminska korita je uredilo Turistično društvo Tolmin, kasneje pa jo je obnovila Lokalna turistična organizacija Sotočje. Za ogled Tolminskih korit moramo plačati vstopnino, kar je prav, saj je urejanje in obnavljanje poti izredno zahtevno. 

Do izhodišča za ogled Tolminskih korit se pripeljemo po cesti od Zatolmina do vasi Čadrg. Krožna pot je dolga 2, 5 km, je lepo urejena in označena, speljana je tudi skozi tunele, v pomoč so nam tudi brvi in stopnice. Za celo krožno pot bomo potrebovali 1 uro in 30 minut, pot je primerna tudi za otroke, seveda jih primerno varujemo. 

Zapotoški slapovi

Zapotoški slapovi se bohotijo v Zapodnu ali v Dolini Zadnja Trenta. Do slapov pridemo po cesti iz Trente ali po Vršiški cesti in mimo Koče pri izviru Soče. Peljemo se še kakšen kilometer, parkiramo in se peš podamo po prodišču Suhega potoka vse do korit potoka in naprej do slapov. Če je naše izhodišče Koča pri izviru Soče, se po pol ure pot usmeri na desno in zavije proti Planini Zapotok.

Mi se držimo struge Suhega potoka, ki kmalu ni več suha, pač pa se pričnejo kazati prva ponikališča. Ko se bližamo v zatrep Podna in k slapovom, je v strugi vse več vode. Po slikoviti in vijugasti soteski se najprej ustavimo pri enopramenskem slapu, ki je visok 18 metrov. Ta prvi slap je najlepši in največji med vsemi manjšimi slapovi ki jih bomo obiskali v nadaljevanju poti.

Pot nas naprej vodi v breg do naravne znamenitosti Slapu pod Planino Zapotok. Ta slap je najvišji na območju Triglavskega narodnega parka. Dostop do Slapu pod Planino Zapotok je je ob obilni vodi skoraj nemogoč, a kadar je sušno obdobje, lahko priplezamo vse do dna slapu. Tam nas razveselita dva tolmuna, v katera se zliva levi pramen slapu, ki je visok 73 metrov.

Dostop do Zapotoških slapov

Do Zapotoških slapov pridemo po Vršiški cesti, pri 49 serpentini zavijemo proti Zadnji Trenti. Pot nadaljujemo proti Koči pri izviru Soče. Lahko parkiramo že pri koči ali pa nadaljujemo z vožnjo do zapornice, od koder vodi pot v strugo Suhega potoka. Pot je dolga 8, 5 km, za celotno pot bomo potrebovali 2 uri in trideset minut. Pot je označena kot nezahtevna delno označena pot, vendar previdno, pot do tolmuna zadnjega slapu je lahko spolzka in nevarna. 

 

Kam na izlet Slovenija: Izvir Soče:

Uporabljeno besedilo: Kam na izlet Slovenija, družinski izleti po Sloveniji