Planinske poti v Sloveniji so množično obiskane in lepo urejene ter označene. Pohodniki se radi podajo tudi na daljinske poti, za katere porabijo tudi mesec hoda ali več.
Daljinske planinske poti običajno opravimo v več etapah, v več mesecih ali celo letih. Na pot se lahko odpravimo tudi z družino, v tem primeru pot prilagodimo otrokom. Najdaljša in tudi najbolj priljubljena je Slovenska planinska pot.
Kazalo
Planinske poti v Sloveniji
Slovenska planinska pot se prične v Mariboru in konča v Ankaranu. Označena je z znamenito Knafelčevo markacijo. Poleg priljubljene SPP – Slovenske planinske poti, se lahko odločimo tudi za mnoge druge planinske ali tematske poti.
V zadnjem času je izredno priljubljena Juliana Trail in Via Alpina. Najpogosteje se odpravimo na enodnevno ali dvodnevno planinsko turo, ki je v sklopu katere izmed planinskih poti.
Slovenska planinska pot
- SPP je odprta od 1. avgusta 1953
- dolžina poti: 616,4 km
- 37.300 m vzpona
- 37.600 m spusta
- mimo 49 planinskih koč
- čez 21 vrhov
- obiščemo bolnico Franjo in Slovenski planinski muzej
Slovenska planinska pot se prične v Mariboru in poteka čez Pohorje in se preko Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp ter predalpskih hribovij spusti na Kras ter se konča na Debelem rtiču ob Jadranskem morju. Označena je s splošno oznako planinskih poti v Sloveniji – s Knafelčevo markacijo (rdeč krog z belo piko) in dodano številko 1. Slovenska planinska pot je s svojim nastankom vzpodbudila tudi nastajanje drugih planinskih obhodnic, ki se danes množično razprostirajo po celi Sloveniji.
Je najdaljša in najbolj priljubljena vezna pot v Sloveniji ter ena najstarejših v Evropi in na svetu. Nastala je na pobudo Ivana Šumljaka, idejnega in operativnega snovalca. Šumljak jo je sprva imenoval magistrala, a je že ob odprtju leta 1953 dobila ime Slovenska planinska transverzala, ki se je nato leta 1991 preimenovala v Slovensko planinsko pot.
Slovensko planinsko pot dopolnjuje Razširjena Slovenska planinska pot (40 točk), ki nas popelje po ostalih zanimivih delih Slovenije.
Opis Slovenske planinske poti
S Slovensko planinsko potjo začnemo v Spodnjem Radvanju (Maribor), od koder se vzpnemo na Pohorje. Pohorje je 60 kilometrov dolgo pogorje z najvišjo točko na Črnem vrhu – 1543 m, ter s številnimi planinskimi kočami in smučišči.
Uršlja gora, Smrekovec in Raduha
Nato se spustimo proti zahodu do Slovenj Gradca, sledi vzpon na koroški osamelec Uršljo goro, kateri sledita Smrekovec in Raduha. Mimo najviše ležeče kmetije na Slovenskem, kmetije Bukovnik (1327 m), se spustimo v Zgornjo Savinjsko dolino ter nadaljujemo proti Ojstrici skozi slikoviti Robanov kot, kjer prvič stopimo na vznožja visokih gora. Preko Moličke planine (1780 m) z obnovljeno drugo najstarejšo slovensko planinsko kočo, imenovano po Franu Kocbeku, se po počitku v Kocbekovem domu na Korošici vzpnemo na Ojstrico.
Kamniško sedlo, Koroška Rinka in Skuta
Nato pot nadaljujemo pod Planjavo ter se preko Kamniškega sedla spustimo v slikovito krnico Okrešelj. Od tam se podamo na zahod vse do Kranjske koče na Ledinah, nato pa sledi vzpon na Koroško Rinko (Križ) in Skuto. Očaka Kamniško-Savinjskih Alp dosežemo preko Kokrskega sedla, Grintovcu (2558 m) pa nato sledi še vzpon na Jezersko Kočno ter spust proti Češki koči in nekoč zdravilnemu letovišču Jezerskem.
Od tam se odpravimo proti Kališču in naprej na Storžič, pa spet dol do Doma pod Storžičem in nazaj gor na Kriško goro. Spustom še ni konca, saj moramo priti še v Tržič, nekoč pomembno industrijsko mesto. Iz njega se zopet dvignemo dokler ne stopimo na teme Dobrče ter kasneje tudi na vrh sosednje Begunjščice.
Velikanu Karavank sledimo mimo Roblekovega doma na Begunjščici. Na Stolu (2236 m), najvišjem vrhu Karavank, si lahko napis »Gore prijateljstva« preberemo v slovenščini in nemščini, od koder sledimo namišljeni meji med dvema sosednjima narodoma mimo visokogorskih planin vse do Golice, pod katero so obsežni travniki z znamenito narciso.
Seveda ne gre brez Triglava
Ko se spustimo v dolino, pridemo na Dovje (704 m), kraj dolgoletnega delovanja župnika in domoljuba Jakoba Aljaž, avtorja planinske himne Oj, Triglav, moj dom. V Mojstrani si ogledamo Slovenski planinski muzej, nato pa se po poti skozi dolino Vrata in mimo slapa Peričnik povzpnemo do vznožja znamenite in mogočne Stene (Triglavske severne stene), prespimo lahko v Aljaževem domu ali pa Domu Valentina Staniča pod Triglavom.
Na vrh slovenskega očaka se lahko vzpnemo mimo Kredarice (2515 m) z našo najvišjo kočo, lahko pa izberemo tudi Dom Planika ali Kočo na Doliču. Na Triglav prav z vsake koče vodijo zelo zahtevne poti, zato se primerno opremimo (čelada, pas, …) in kmalu že stojimo pri Aljaževem stolpu. Sledi sestop do prvih visokogorskih jezer na naši poti ter k Pogačnikovemu domu na Kriških podih. Sledi vzpon na mogočen Razor in še mogočnejši Prisank/Prisojnik.
Vršič in Jalovec
Z njegovega vrha stopimo na slikoviti Vršič, gorski prelaz med Gorenjsko in Primorsko, ki se lahko pohvali s kar tremi planinskimi kočami (Poštarski dom , Tičarjev dom, Erjavčeva koča). Pot na Jalovec (2645 m), po mnenju številnih našo najlepšo goro, katere podoba je tudi v grbu Planinske zveze Slovenije, je sprva lahka, v zadnjem delu pa izjemno težka. Z njega se mimo Zavetišča pod Špičkom spustimo k izviru Soče, ter Kugyjevemu spomeniku.
Triglavska jezera, Komna, Krnska jezera in Krn
V Informacijskem središču TNP Dom Trenta se lahko izobrazimo o našem edinem narodnem parku, nato pa ozaveščeni stopimo Zasavski koči na Prehodavcih in Koči pri Triglavskih jezerih na proti. Kmalu stopimo na visokogorsko planoto Komno, kjer se obrnemo na zahod proti Planinskemu domu pri Krnskih jezerih.
Sledi vzpon proti Krnu, kjer tik pod vrhom v dnevnik odtisnemo žig Gomiščkovega zavetišča na Krnu. Zapustimo zadnji dvatisočak na naši poti in se odpravimo na vrhove Peči oz. Spodnjih bohinjskih gora (Koča na planini Razor, Vogel, Rodica, Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti), kjer zapustimo alpska pobočja ter stopimo na strmine predalpskih hribovij.
Bolnica Franja in Čaven
Po vzponu na Porezen sledi sestop do v soteski Pasice ukleščeno Bolnico Franja. Po njej sledimo poti po ključu »gori, doli, naokoli« in spoznamo še poti, ki vodijo mimo Ermanovca čez Bevkov vrh, Sivko do Koče na Hleviški planini.
Tu zapustimo Idrijsko hribovje in stopimo v divji Trnovski gozd ter na njegov najvišji Mali Golak, kateremu sledi počitek v Koči Andreja Bavčerja na Čavnu. Na poti proti Sinjemu vrhu si lahko ogledamo Otliško okno, obzorja pa si nato razširimo na vrhu razglednega stolpa pri Pirnatovi koči na Javorniku.
Nanos, Slavnik, Tinjan, Socerb in Ankaran
Sledi hrbet Nanosa, najprej s Furlanovim zavetiščem pri Abramu nato pa Vojkovo kočo na Nanosu. Na drugi strani primorske avtoceste obiščemo še Vremščico in se spustimo v podzemlje svetovno znamenitih Škocjanskih jam.
Nato se odpravimo še proti Artvižam od koder sledi vzpon k zadnji koči na naši poti proti morju – Tumovi koči na Slavniku. Vonj Jadrana je vedno močnejši, dosežemo ga, ko knjižico dopolnimo še z žigi Socerba, Tinjana, Ankarana in poslednjega Debelega rtiča.
Alpe Adria Trail
- Daljinska pot Alpe Adria Trail poteka po Sloveniji, Italiji in Avstriji
- Za pot potrebujemo 37 dni – 6 ur dnevno – 7 dni v Sloveniji
- Dolžina poti je 750 km, po Sloveniji 145 km
- Začetek poti: Veliki Klek – zaključek poti Milje pri Trstu
Daljinska pot Alpe Adria Trail poteka po treh deželah – Avstriji, Sloveniji in Italiji. Pot začnemo na avstrijskem Koroškem, pod vznožjem Velikega Kleka. V Slovenijo vstopimo preko Karavank, kjer pokrajina preide v divji apneniški svet.
Pot nas nato pelje čez prelaz Vršič in po dolini reke Soče. Pri Kobaridu se dvigne do planine Kuhinja pod Krnom in nato proti Tolminu. Na Kolovratu zapustimo alpsko pokrajino in se podamo v mediteransko, podamo se namreč Furlanijo – Julijsko krajino. V Brdih in na Krasu pot zoper zavije v Slovenijo, a se kmalu spet podamo po Italiji, kjer v Miljah pri Trstu končamo pohod. Daljinska pot Alpe Adria obsega 37 etap z majhno višinsko razliko.
Julijana Trail
- Predviden čas hoje: 20 dni
- Dolžina poti: 330 km/20 etap
- Začetek in zaključek poti je v Kranjski gori
Julijana Trail je krožna daljinska pohodniška pot z dodanim priključkom poti, ki osrednji del Julijskih Alp prek Kanalskega Kolovrata in Brd, povezuje z Novo Gorico. Pot je dolga 330 km in je razdeljena na 20 etap. Etape so dolge povprečno med 17 in 20 km, za kar potrebujemo do 7 ur hoje na dan.
Priporočljive dnevne etape so zasnovane tako, da v krajih na začetku ali koncu etape lahko prenočimo ali kupimo hrano in pijačo, ali pa si privoščimo okusno enolončnico. Pot se začne in konča v Kranjski Gori, seveda pa jo lahko prehodimo v poljubni smeri, ali pa prehodimo samo del poti.
Na pohodniški poti Juliana ne boste osvojili nobenega gorskega vrha. V spoštljivi razdalji in v vznožju očakov vas bo pot vodila po robu Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka. Peljala vas bo tja, kjer boste začutili pravi utrip življenja v Julijskih Alpah in spoznali bogato naravno in kulturno dediščino tega čudovito osupljivega gorskega sveta z neizmernim biotskim bogastvom.
