Potovanje po Korziki je nekaj resnično nepozabnega, ta prelepi otok vas bo navdušil, res nikogar ne pusti ravnodušnega. Korzika je bila moja dolgoletna želja in letos sva se z možem končno odločila, da se odpraviva na potep po tem prelepem otoku. A kako na Korziko? Ker želiva biti na poti čim bolj neodvisna, sva se odločila, da potujeva z avtom. To pomeni, da sva najinega 17 let starega Audia, mogoče še zadnjič popeljala v daljne kraje.
Začela sva brskati za osnovnimi informacijami o otoku, najprej je bilo potrebno zagotoviti prostor na trajektu iz Livorna do Bastie. Cene za karte za trajekt se zelo razlikujejo, najbolj ugodne se dobijo na spletu. Po nekaj brskanja sva ugotovila, da je treba karto kupiti čimprej, zato sva že dva meseca pred odhodom kupila povratne karte in sicer v agenciji Atlantica v Ljubljani. Na agenciji so nama izredno prijazni zaposleni posredovali nekaj koristnih informacij o trajektnih prevozih z Moby line.
Potovanje po Korziki
Korzika je četrti največji otok v Sredozemskem morju in je upravno del celinske Francije. Korzika ima približno 1000 km obale, približno tretjina je peščenih plaž, ostale so skalnate. Prelepe plaže s severa obliva Ligursko morje in z vzhoda Tirensko morje. Na jugu Korziko od Sardinije ločuje 12 km širok Bonifacijev preliv. 86% otoka pokriva gorati svet, 14% pa priobalne ravnice.
Najvišji vrh Korzike je Monte Cinto, ki je visok 2710 m. Korzika premore kar 70 vrhov, ki so višji od 2000 m. Ker z možem obožujeva gore, sva si seveda ogledala tudi možnosti za kakšen daljši vzpon. Ogledala sva si opis pohodne poti GR20, ki je dolga približno 200 km in velja za eno najlepših, najdaljših in tudi najtežjih dolgih pohodnih poti v Evropi.
Za celo GR20 seveda nimava časa, čeprav bi jo verjetno zmogla, če bi se je lotila. Pot se prične v Calenzani in konča v Conci. Odločila sva se, da se bova sproti odločala, katere dele te slikovite pohodne poti bova obiskala.
Prvi dan – Trajekt Livorno – Bastia
Ko sva se odločila, da se letos odpraviva raziskovati Korziko, je bil najin prvi namen, da bil celih 14 dni kampirala. Vendar ko sem začela brskati po Bookingu, sem odkrila, da lahko v predsezoni dobiva dovolj ugodne namestitve. Zato sva naredila približen načrt, kaj vse bi rada na Korziki videla in začela iskati namestitve.
Ker s trajektom pristanemo v pristanišču Bastia, sem iskala ugodno namestitev v bližini. Iskala sem kakšno manjše mesto ali vas in našla v majhni gorski vasici Santo-Pietro-di-Venaco namestitev v hotelu Pub le Petit Bosquet. Vasica se nahaja na nadmorski višini 860 m in ima samo 225 prebivalcev, od Bastie je oddaljena 76 km. Za ta kraj sva se odločila tudi zaradi bližnje železniške postaje v kraju Poggio-di-Venaco, saj imava namen del Korzike raziskati z vlakom.
Ko se odpravljamo na takšno potovanje, nas seveda običajno zanimajo cene namestitev in drugih stroškov, ki nas čakajo na poti.
Prvi del potovanja po Korziki od 24.5.2023 – 29.5.2023, sva opravila v notranjosti, po petih dneh raziskovanja sva se odpravila proti morju, nastanjena sva bila v Camping Porto Vecchio.
Povratna karta Livorno – Bastia, 2 osebi: 230€
5 nočitev v hotelu Pub le Petit Bosquet 2 osebi: 300€
Livorno
Popotniki običajno spoznajo samo pristanišče Livorno, kar je res škoda, saj je ogled mesta resnično nekaj posebnega. Mesto Livorno je ustanovila družina Medici in je kmalu postalo oaza miru za vse, ki so bili rasno, politično ali versko preganjani.
V mestu prevladujejo mnogi mostovi in kanali, zgodovinske palače pa se zrcalijo v mirnih vodah in nam v mislih pričarajo podobno Benetk. Med poznane posnetke Livorna spada prav gotov ta, ki je posnet s terase Mascagni, ki je poznana po edinstvenem črno belem podom.
Eden izmed simbolov mesta Livorno je tudi spomenik štirim Mavrom, ki stoji v bližini pristanišča. Stara trdnjava, ki je bila dom veličastnega Masti di Matilde, je bila zgrajena za varovanje pristanišča in je povezana z vodnimi potmi do nove trdnjave v osrčju mestnega središča.
V središču Livorna si moramo ogledati katedralo San Francesco, Duomo di Livorno. Med potepanjem po zgodovinskih ulicah, bomo naleteli na nekaj najlepših trgov v Italiji; Piazza delle Repubblica, poznan tudi kot Voltone in prelep trg Piazza Grande.
V Livorno sva prišla zvečer, trajekt za Bastio sva imela ob 8h zjutraj. Prespala vsa v avtu na brezplačnem parkirišču. Zraven je bila stavba Moby line, kjer so bila tudi stranišča in lokal.
Zjutraj sva se že ob 7h postavila v vrsto za trajekt. Preden so nas vse naložili, je trajekt z odhodom že zamujal. Trajekt do Bastie vozi 4 h, imeli smo približno 1 uri zamude. Na trajektu je dobro poskrbljeno za potnike, lahko smo se namestili na palubi ali v restavraciji, kjer so mnogi pot prespali.
Bastia
Bastia leži bliže Italiji kot Franciji, okolica je postala poznana po ekološkem turizmu. Pristanišče je zaradi dobre lege v preteklosti postalo pomembno za razpošiljanje vina, lesa, olja in raznih krajevnih izdelkov.
Strma pobočja v okolici Bastie so zaradi stare kmečke tradicije preuredili v rodovitne terase. Med najboljšimi vinogradi na otoku sta poznana vinograda v Roglianu in Patrimoniu. Bližina in tesni odnosi z Italijani, ter vplivi Toskane se tukaj čutijo na vsakem koraku. Opazimo jih v krajevnem narečju, arhitekturi, ki je zelo podobna arhitekturi na ligurijski obali.
Pomembna regija na severu Korzike je tudi Balagne, ki slovi po prelepih plažah in zaselkih sredi oljčnih nasadov. Večina turističnih znamenitosti, ki jih turisti obiščejo na severu Korzike, leži na zahodni obali za pobočjem Col de Teghime. Do divjih plaž v Desert des Agriates, se lahko odpravimo s čolnom iz majhnega pristanišča St- Florent.
Drugi dan – Santo-Pietro-di-Venaco
Ko sva se izkrcala iz trajekta, sva se takoj odpravila proti vasici Santo-Pietro-di-Venaco, kjer sva imela rezerviranih prvih pet dni. Vasica leži v notranjosti otoka, od Bastie je vas oddaljena 78 km.
Takoj ko sva se vključila v precej kaotičen promet v Bastii, sva ugotovila, da so Korzičani zelo, zelo hitri vozniki. Na celem otoku sta samo dve avtocesti, v bistvu sta hitri cesti, ostale ceste so večinoma precej ozke in polne ovinkov. Korzičani res vozijo hitro, nihče se ne drži omejitev in ves čas pričakujejo, da se jim boš umaknil.
Ko prispeva v vasico Santo-Pietro-di-Venaco in se prijaviva v hotel, naju čaka prvo neprijetno presenečenje. Za pivo Pietra odštejeva 7€, kar pomeni da bo ob morju in v turističnih krajih verjetno še dražje. Pivo na Korziki je resnično drago, vendar je njihovo pivo Pietra resnično potrebno poskusiti.
Hôtel – Pub Le Petit Bosquet je majhen hotel, soba je bila sicer prijetna, a ves čas malce vlažna. V hotelu so nudili zajtrk, ki ga je bilo potrebno posebej plačati. Na Korziki v hotelih ali apartmajih zajtrk običajno ni vključen v ceno, zanj je potrebno odšteti od 7€ pa tudi do 15€ na osebo.
V hotelu sva ostala pet dni in od tam sva se odpravila na nekaj prelepih izletov.
Tretji dan – izlet z vlakom Corte – Ajacco
Corte so od najine nastanitve oddaljene 7 km, tam je tudi železniška postaja. Ogledala sva si tudi železniško postajo Venaco, a cesta do tja je resnično neprijetna, zato sva se odločila, da se na vlak vkrcava v Corte. Izlet z vlakom do glavnega mesta Korzike Ajacco je bila dobra ideja, saj je proga speljana čez gorski prelaz. Za povratno karto sva odštela 23€.
Ajacco je največje in glavno korziško mesto. Mesto ima značilne sredozemski videz. Ajacco je rojstni kraj Napoleona Bonaparta, ki se rodil 15. avgusta 1769. Med potepanjem po Ajacco sva obiskala tudi muzej, ki je posvečen Napoleonu.
Ajacco je zanimivo mesto, seveda nisva obiskala vseh znamenitosti, sva pa videla precej zanimivega. Mene je pritegnila tržnica v bližini pristanišča in železniške postaje. Zanimiv je tudi Salon Napoleonien, marina, Boulevard du Roi Jerome, Cours Napoleon, Chapelle Imperiale, Musee d Historie Corse A bandera, Place d Austerlitz, Muse Marc Petit Lazaret Ollandini.
Za vse to je seveda en dan premalo, midva sva si ogledala stari del mesta, muzej posvečen Napoleonu, marino in tržnico. Po nekaj urah sva bila že precej utrujena in sva nekaj časa posedela v centru mesta, kjer sva spila nekaj domačega vina in pojedla odličen sladoled.
Porto Vechio
Porto-Vecchio so ustanovili genovski guvernerji iz Banke sv, Jurija v 16. stoletju. Želeli so izpolniti praznino v nizu obalnih utrdb med Bastio in Bonifaciem. Porto-Vecchio je bil poznan tudi kot mesto soli, saj so soline njihov najdragocenejši naravni vir.
Zaradi bližine močvirnih območjih on rekah Osu in Stabiacciu je v okolici dolga stoletja razsajal malarija. Okoli leta 1553, med vstajo Sanpiera Corsa, je mesto Porto- Vecchio postalo piratsko zatočišče. Šele konec druge svetoven vojne so z izsuševanjem izkoreninili malarijo in pospešili razvoj turizma, trgovine in tudi nekaj industrije.
Danes je Porto- Vecchio pomembna turistična destinacija, ki slovi po mnogih prelepih plažah. V okolici Porto- Vecchio, ob južni obali je veliko priljubljenih letovišč. Rečno področje se konča pri Punta di a Chiappa, blizu pa najdemo priljubljeni plaži z belim peskom Palombaggia in Santa Giulia.
5 nočitev v camping hišici 2 osebi: 300€ + 300€ kavcije
Od morja sva se spet preselila proti hribom in sicer v gorsko vasico, ki leži na prelazu in povezuje severno in južno Korziko. Gorski prelaz leži med dvema vrhovoma Korzike: Monte d’Oro – 2389m in Monte Renoso – 2352 m. Hotel Monte d’Oro leži ob pohodniški poti GR20 na nadmorski višini 1136 m.
3 nočitve Hotel Monte d’Oro, 2 osebi: 362€
Col de Vizzavona
Počasi se končuje najino potovanje, čaka naju še povratek proti pristanišču Bastia. Za zadnjo nočitev na otoku sva se odločila postaviti šotor. Rezervirala sem prostor v Camp Bastia, kjer prespiva eno noč in se naslednji dan odpraviva proti trajektu za Livorno.
Nočitev Camp Bastia, 2 osebi: 24,82€
