Poučni izleti po Sloveniji so predvsem zanimivi za manjše otroke, zato jih lahko izkoristimo za družinske izlete.
Otroke zanima zgodovina in prav je, da jih peljemo na izlete po domačih zgodovinskih krajih.
Poučni izleti po Sloveniji
Naš namig za izlet z otroki: Potočka zijalka – zijavka, je široka kraška jama na južnih pobočjih Olševe, skrivnostno Divje jezero v okolici Idrije in še mnoge druge Slovenske znamenitosti.
Kazalo
Potočka zijalka
Jama Potočka zijalka je dolga 115 metrov in široka od 20 do 40 metrov. V jami so našli ostanek živali stare med 30.000 in 40.000 let, med njimi tudi več okostij jamskega medveda. Staro kamenodobno prebivališče je leta 1928 odkril profesor Brodar, ki je svoje najdbe predal Celjskemu in Ljubljanskemu muzeju. Ime zijalka je jama dobila po kmetu Potočniku, ki je imel v tistih časih v lasti hribe okoli jame.
V jami Potočki zijalki, so poleg ostankov 40 živalskih vrst, odkrili tudi ostanke orožja in orožja pračloveka. Orožje in orodje ki ga je uporabljal pračlovek, je bilo narejeni iz kosti jamskega medveda in zelo trdega kamna kresilnika. Če si želimo ogledati jamo, potrebujemo svetilko, saj je globoka 115 metrov. Izkopavanja v jami Potočki zijalki so potekala od leta 1928 do 1935, večino najdb si lahko ogledamo v pokrajinskem muzeju v Celju. V letih od 1997 do 2000, so v jami potekala tudi raziskovalna dela oddelka za Geologijo univerze v Ljubljani in inštitut za paleontologijo dunajske univerze. Naredili so tudi natančne analize fosilnih ostankov živali.
V času ko so potekala izkopavanja pod vodstvom profesorja Srečka Brodarja, so pred jamo odkrili kurišča. Pred jamo so našli tudi 300 kamenih artefaktov in 47 koščenih konic, največ najdb je bilo ob zahodni steni, kjer je bilo tudi največ kurišč. Priporočamo: Poučni izleti za otroke!
Dostopi do Potočke zijalke
Do kraške jame Potočke zijalke lahko pridemo po več poteh:
- Podolševa- Rogar – Potočka zijalka – 1 ura in 15 minut – lahka označena pot
- Podolševa – Sveti Duh – Strevc – čez sedlo Sveti Duh – Potočka zijalka – 1 ura in 20 minut – lahka označena pot
- Podolševa – Sveti Duh – Strevc – 1 ura in 10 minut – lahka označena pot
Pot Podolševa Rogar – Potočka zijalka
Do Podolševe se lahko pripeljemo iz smeri Črna na Koroškem ali iz smeri Solčava. Če prihajamo iz smeri Ravne na Koroške in nato Črna na Koroškem, z vožnjo nadaljujemo proti Lučam. Nadaljujemo z vožnjo po cesti, ki nas kmalu pripelje do križišča več cest na prelazu Spodnje Sleme. Tukaj zavijemo proti Solčavi, a že nekoliko nižje takoj zavijemo desno v smeti panoramske ceste, če zavijemo levo se odpeljemo proti Solčavi. Peljemo se naprej proti cerkvi Svetega Duha in malo pred cerkvijo parkiramo v bližini kmetije Rogar.
Parkirišče v bližini turistične kmetije Rogar je izhodišče za pot k jami Potočki zijalki. Pot proti jami nadaljujemo mimo kmetije Rogar, kjer nas pot usmeri levo po kolovozu, ki se prične takoj strmo vzpenjati skozi gozd. Čez nekaj časa se naši poti priključi kolovoz, ki pride od cerkve Svetega Duha. Mi nadaljujemo pot desno po markirani poti ki vodi proti Olševi.
Širok kolovoz se počasi spremeni v ozko stezo, ki nas kmalu pripelje do državne meje, ki ji nato nekaj časa sledimo. Kmalu pridemo do razpotja, kjer se naša pot odcepi desno proti Potočki zijalki, levo pa pot pelje proti Remšenik – Remschenig. od razpotja nas čaka še 10 minut strmega vzpona in že smo pri kraški jami Potočka zijalka.
Potočka zijalka – Obel kamen 1911 m
Obel kamen ali Olševa, je 1911 metrov visok vrh, ki se nahaja v grebenu Olševe. Od jame Potočke zijalke, lahko nadaljujemo pot po markirani poti v smeri Obel kamen. Pot desno obide jamo in na vodi desno po strmi grapi, ki jo premagamo s pomočjo varoval.
Za pot je priporočljiva čelada in nekaj plezalnih izkušenj. Pot nadaljujemo in s pomočjo klinov prečimo grapo in se nato iz nje strmo vzpnemo. Pot je tudi v nadaljevanju precej strma in vse bolj razgledna. Ko pridemo na manjši greben, se pot razcepi, mi nadaljujemo levo, naravnost proti Govci. nato nas čaka prečenje strmih pobočjih Olševe,na izpostavljenih mestih nam bodo v pomoč jeklenice.
Čez nekaj časa pot zavije levo in pridemo do označenega razpotja, kjer nadaljujemo levo proti Obel kamnu. Najprej prečimo pobočja proti levi in se pričnemo strmo vzpenjati. Preden dosežemo greben, nas čaka zadnji del vzpona, ki je tehnično zahtevnejši in je tudi varovan.
Ko premagamo kratek, bolj zahteven del poti, dosežemo razgleden greben in po njem nadaljujemo pot do Obel kamna. Vrh Obel kamna je označen z mejnim kamnom št XXII 1.Vpisna knjiga se nahaja še deset minut hoje naprej pri križu.
Z vrha Obel kamna, ki meji na sosednjo Avstrijo, se nam odpre lep razgled:
- Proti Peci, Raduhi in Kamniško Savinjskim Alpam
- Ob lepi vidljivosti pa razgled seže vse do Julijskih Alp in Visokih Tur.
Od Potočke zijalke 1700 m, do Obel kamna bomo potrebovali 1 uro in pet minut, od izhodišča do potočke zijalke pa tudi 1 uro in pet minut.
Divje jezero
Skrivnostno Divje jezero se nahaja v bližini Idrije in je kompleksen naravni pojav. Podzemna jama, kraški izvir in jezero. Izvir Divjega jezera je na dnu, voda izvira iz strmega jamskega rova. Rov so raziskali tudi potapljači, uspeli so se spustiti do globine 160 metrov.
Rov sega še dlje, a zaenkrat je skrivnosti rov raziskan do te globine. Kadar je sušno obdobje, je gladina jezera popolnoma mirna, a ob močnem deževju se na sredini jezera pojavi vodni stožec. Takrat se mirno jezero spremeni v resnično divje, saj je videti, kot da vre.
Ko si ogledamo Divje jezero, se lahko odpravimo tudi na krajši izlet po okolici. Blizu parkirišča opazimo brv čez Idrijco, po kateri se lahko odpravimo do Idrijske Bele. V bližini si lahko ogledamo tudi lokalno znamenitost Brusove klavže in Putrihove klavže. Pot lahko nadaljujemo do Mrzle Rupe in partizanske bolnišnice Pavle. V poletnem času pa se lahko ohladimo v Lajštu, kjer je urejeno letno kopališče, zanimiva pa je tudi reka Belca.
Skrivnosti divjega jezera
Divje jezero je eno izmed najbolj zanimivih jezer v Sloveniji. Kraško sifonsko jezero je dolgo 65 metrov in široko 40 metrov, do sifona je njegova globina 15 metrov. Temperatura vode v jezeru se pozimi spusti do 7,5 stopinj C, poleti pa se na površju ogreje do 17 stopinj C.
Voda v jezeru pod pritiskom izvira iz jamskih rovov, kar je značilno za vokliški tip izvira, poimenovan po izviru Vaucluse v Franciji. Kadar so v teh krajih hude nevihte in padejo večje količine dežja, lahko Idrijca zelo naraste. Takrat se del vode prelije navzgor in ponikne v jezero. Divje jezero je vzelo tudi že nekaj življenj pogumnih potapljačev, ki so rove raziskali do globine 160 m.
Rastlinstvo in živalstvo v jezeru in ob njem
V jamskem delu Divjega jezera je seveda najbolj znamenita človeška ribica, ki je edini evropski jamski vretenčar. V jezeru so opazili tudi vidre, opazimo pa tudi potočno postrv, ki pa je bila v jezero umetno vložena. Potočna postrv ogroža soško postrv, zato jo je od leta 1996 prepovedano vlagati v Idrijco in njene pritoke.
V okolici jezera rastejo mnoge zanimive rastline. Mesojedka ali alpska mastnica, je zanimiva rastlina, ki na lepljive liste lovi drobne žuželke. Da žuželke lažje prebavi, se njeni listi zvijejo proti sredini.
Na območju jezera raste tudi endemična rastlina – Kranjski jeglič. Ta prelepa cvetlica raste samo v Sloveniji v porečjih Idrijce in Ljubljanice, ter na severnem obrobju Dinarskega gorovja in z nekaj nahajališčih v Julijskih Alpah.
Najkrajša Slovenska reka – Jezernica
Iz Divjega jezera se izteka najkrajša reka v Sloveniji. Reka Jezernica se samo po 55 metrih izlije v Idrijco. Tudi okolica Divjega jezera je izredno zanimiva, kadar je suša in je jezero resnični nizko, ali celo čisto ponikne, lahko okoli jezera naredimo krožno pot. Avto pustimo na označenem parkirišču in se odpravimo čez most, pod katerim se Jezernica pridruži Idrijci.
Takoj za mostom zavijemo desno na označeno pot, ki nas v nekaj minutah pripelje do jezera. V okolici jezera so postavljene mnoge informativne table, ki nam razkrijejo mnoge skrivnosti jezera. Prav gotovo niste vedeli, da v jami živi človeška ribica?
Izleti po Sloveniji: Potočka Zijalka:
Poučni izleti po Sloveniji: Potočka zijalka:
