Recepti – ko zadiši iz kuhinje

Recepti: Ko zadiši iz kuhinje!

Pozabljeni recepti naših babic

V poletnem času je sveže zelenjave in sadja na pretek, zato si moramo pravi čas pripraviti domačo ozimnico. Če imamo svoj vrt, potem nam pogosto ostaja zelenjava, sadje in tudi zelišča, zato je edino smiselno, da si pripravimo zaloge za zimo.

Skuhamo lahko domačo marmelado, naredimo zeliščni kis, zamrznemo peteršilj in druge začimbe. Višek zelenjave lahko vložimo v kis, medtem ko lahko iz presežka sadja skuhamo domače sokove, likerje in sirupe.

Seveda pa se vsaka gospodinja loti tudi peke potice, krofov, peciva, domačega kruha in seveda božičnih piškotov. V vsaki kuhinji pa potrebujemo tudi gospodinjske pripomočke, nepogrešljiv je vsekakor kuhinjski robot, s katerim si pomagamo pri gnetenju testa.

Recepti z zelenjavo

Zelenjava je nekakšno gorivo za naš organizem, ki za normalno delovanje potrebuje različne hranilne snovi. Za energijo potrebujemo glukozo  ali krvni sladkor. Telo v glukozo pretvori večino hrane, ki jo zaužijemo, tudi vse beljakovine in maščobe.

V zelenjavi se nahajajo ogljikovi hidrati, ki so najboljši vir energije za naše telo. Čeprav mnoge shujševalne diete prepovedujejo uživanje  enostavnih ogljikovih hidratov, to za zelenjavo ne velja. Ogljikovi hidrati v zelenjavi so kompleksni in njihova presnova je nekoliko bolj zapletena.

Strokovnjaki za prehrano, svetujejo, naj bo 60% vseh kalorij, ki jih zaužijemo dnevno, sestavljena iz kompleksnih ogljikovih hidratov, ki jih telo dobi iz različne zelenjave, žit, stročnic ali krompirja.

Ali veste, da je zelenjava bogat vir vlaknin?

Vlaknine lahko preprosto opišemo kot snov, ki je naš organizem ne more prebaviti. Če jih opišemo tako, potem se sliši kot da jih ne potrebujemo, a je ravno nasprotno! Obstajajo topne in netopne vlaknine.

Topne vlaknine se med prebavo pomešajo med hrano in vodo. Ustvarijo nekakšno lepljivo snov, ki upočasnjuje prebavo in poskrbi, da se sladkor počasi preliva v kri. Snov, ki pri tem nastane, veže nase maščobe in holesterol, zato so vlaknine pomembne tudi za zdravje srca. 

Recepti z zelenjavo za več beljakovin

Beljakovine, ki jih naše telo dobi z zelenjavo, so po mnenju mnogih strokovnjakov, nepopolne v primerjavi z živalskimi beljakovinami. A naš organizem tudi te prepozna kot enakovredne, takoj ko se v telesu povežejo.

Vegetarijanci, ki ne uživajo beljakovin živalskega izvora, morajo te dobiti iz drugih virov. Zagotovo jih dobijo dovolj iz rastlinskih virov! Prehranjevanje, ki vključuje različno zelenjavo in žita, nam zagotavlja vseh devet nujno potrebnih aminokislin, zato je vegetarijansko prehranjevanje, kar se tiče beljakovin, popolnoma zadostno.

Kar se pa tiče maščob, je zelenjava vsekakor kraljica prehranjevanja! Zelenjava je skoraj brez maščob!  Rastlinske maščobe, kot so koruzno ali olivno olje, pomagajo zmanjševati količino holesterola v krvi, medtem ko ga živalske maščobe povečujejo.

Kako shujšati z zelenjavo?

Zaradi vseh odličnih lastnosti zelenjave, ki smo jih do sedaj spoznali, je zelenjava izredno priljubljena pri vseh shujševalnih dietah. Večina zelenjave, posebej zelena listnata zelenjava, ima malo kalorij in jo lahko uživamo v velikih količinah. Pogosto zasledimo nasvete pri kakšni dieti, ki dovoljujejo neomejeno uživanje zelene zelenjave, predvsem zato, ker je nizko kalorična in vsebuje veliko hranljivih snovi.

Ker zelenjava vsebuje tudi vlaknine, kmalu po zaužitju začutimo nekakšno polnost v želodcu. Vlaknine potujejo skozi prebavni sistem in pri tem nase vežejo maščobe. Ogljikovi hidrati v zelenjavi so večinoma kompleksni, kar pomeni, da so čudovit vir energije! Zaradi počasne presnove organizem dobiva energijo postopoma!

Za hujšanje so poleg zelene listnate zelenjave primerne tudi stročnice, žita, koruza, sladki krompir in buče. Ta zelenjava sicer vsebuje nekoliko več kalorij, hkrati pa tudi več hranil in vlaknin. Za občutek sitosti, je dovolj že manjša količina te hrane! Recepti z zelenjavo so zato dobrodošli v naši kuhinji, kadar želimo shujšati!

Kako kuhati zelenjavo, da ne uničimo dragocenih hranljivih snovi?

Če zelenjave ne pravilno skuhamo, lahko izgubimo mnoge dragocene hranilne snovi. S pravilnim kuhanjem zelenjave, se nekatere hranljive snovi lažje izločijo iz zelenjave in telo jih lažje absorbira. Pri kuhanju se najpogosteje uniči vitamin C in folna kislina. Da preprečimo uničenje hranilnih snovi v zelenjavi, moramo upoštevati nekaj osnovnih pravil. Zelenjavo moramo vedno pravilno shranjevati, najbolj v posebnem predalu hladilnika, kjer je nekoliko več vlage in nižja temperatura.

Sladek krompir, korenje in podobne zelenjave, pred kuhanjem ne olupimo, saj je največ vitaminov ravno tik pod lupino. Kadar zelenjave pred kuhanjem ne olupimo, jo moramo vedno dobro oprati. Pred kuhanjem zelenjavo narežemo na čim večje kose, saj tudi tako izgubi manj hranil. Najbolje je, da zelenjavo kuhamo celo! Tako krompir skuhamo cel in ga šele nato olupimo.

Zelenjavo vedno kuhamo z čim manjšo količino vode, saj ko vodo zavržemo, z njo zavržemo tudi v vodi topne vitamine. Prav tako je nikoli ne kuhamo predolgo, saj s tem uničimo vitamine, ki so občutljivi na visoke temperature. Tudi ostanke zelenjave, vedno pogrejmo čim hitreje, da ne še dodatno uničimo koristnih hranil.

Špinača

Nekaj zanimivosti o špinači

Špinača prvotno izvira iz Perzije, medtem ko so jo na Kitajskem gojili že v sedmem stoletju. V Evropo so jo v trinajstem stoletju prinesli Križarji. Špinača je prava zakladnica hranilnih snovi:

• 4,2 mg karotina, 0,11 mg vitamina B2, 0,23 mg vitamina C, 4,1 mg železa
• 126 mg kalcija, 55 mg fosforja, 58 mg magnezija, 633 mg kalija
• Špinača vsebuje tudi jod, flour, baker, mangan in 91,6 g vode, vitamini B3, B6
• 2,5 g beljakovin, 0,3 g maščob
• 3,4 g ogljikovih hidratov in 4 g vlaknin

Špinača je tudi bogat vir folne kisline, ki nas varuje pred boleznimi srca in ožilja. Prav tako vsebuje oksalno kislino, ki lahko pri pretiranem uživanju razdraži ledvice. Špinača deluje kot naravno odvajalo in pomaga našim jetrom pri nevtralizaciji strupov v telesu.

Vitamin B2, ki se nahaja v špinači, okrepi naš imunski sistem in se uspešno bori proti okužbam. Pomembna je tudi visoka vsebnost kalija, ki pomaga telesu pri uravnavanju količine maščob v krvi. Recepti s špinačo so pomemben del zdravega prehranjevanja!

Kremna špinačna omaka

Za pripravo omake za 6 oseb, potrebujemo naslednje sestavine:

• 280 g na drobno sesekljane špinače
• 250 g jogurta
• 125 ml majoneze (lahko izberemo takšno z manj maščobe)
• 2 žlički kopra
• 1/2 žličke semen zelene
• 1 strok česna
• sol

V mešalnik damo špinačo, jogurt, semena zelene, koper, česen in sol. Vse sestavine zmešamo in kremno mešanico za eno uro postavimo v hladilnik.

Z uživanjem špinačne omake, bomo zaužili naslednja hranila in kalorije:

• 106 kalorij
• 4 g beljakovin
• 7 g ogljikovih hidratov
• 8 g maščob
• 2 g nasičene maščobe
• 9 mg holesterola
• 2 g vlaknin
• 273 mg natrija

Špinačna juha

V veliki ponvi zagrejemo 1 žličko olivnega olja in kuhamo 1,5 kg sveže špinače toliko časa, da se zmehča. Prelijemo z vodo in dodamo 6 palčk zelene, eno veliko žlico sezonskih zelišč in eno žličko muškatnega oreščka. Kuhamo deset minut in nato vse sestavine zmešamo v električnem kuhalniku. Ko je masa dovolj gladka, juho postrežemo z žličko manj mastnega jogurta.

Paradižnik

Paradižnik vedno hranimo pri  sobni temperaturi, če pa je še nekoliko zelen, ga damo v rjavo papirnato vrečko, da dozori. Če ga hranimo v hladilniku, se izgubi tekstura in okus.

Paradižnik vedno režemo z ostrim nazobčanim nožem. Najprej ga razpolovimo in rahlo iztisnemo semena in tekočino. Paradižnik lahko kuhamo ali spečemo v pečici. Večinoma paradižnik uporabljamo za pripravo omak, solate in za pripravo juh ali enolončnic.

V srednjem velikem paradižniku najdemo naslednje učinkovine, ki so koristen za naše zdravje:

• v enem paradižniku je več kot tretjina naših dnevnih potreb po vitaminu C
• vsebuje antioksidant betakaroten, ki se v telesu pretvori v vitamin A
• vsebuje fitokemično snov lipoken, ki pomaga preprečevati raka na prostati
• vsebuje kemikalije, ki zavirajo nastanek raka: klorogenska kislina, kafeinska in ferulična kislina
• učinkovine lutein in zeaksantin varujeta naše oči

Paradižnikova juha 

Paradižnikova juha je okusna enolončnica, ki je primerna tudi za ljudi, ki so preobčutljivi na jajčne beljakovine. Alergija na jajca je običajno lahko obvladljiva, prizadeti morajo iz prehrane izločiti jajca in vse jedi, ki se pripravljajo z jajci. Jajca za življenje niso nujno potrebna, saj lahko potrebo po beljakovinah mogoče zadostiti tudi drugače. Paradižnikova juha je primerna jed za ljudi, ki imajo alergijo na jajca in jajčne izdelke.

Recept za paradižnikovo juho:

• 1 velika čebula
• 30 g slanine
• 1 žlica olja
• 250 g paradižnika
• 1/2 l čiste mesne juhe
• 1 žlica masla
• 1 žlica moke
• sol in poper
• ščepec sladkorja
• 1/8 l smetane

Čebulo narežemo na obročke, slanino na majhne kocke in vse skupaj prepražimo na segretem olju. Paradižnikom odtrgamo peclje, jih razrežemo na četrtine in dodamo k mešanici čebule in slanine. Zavremo in prilijemo čisto mesno juho. Kuhamo približno 15 minut, nato jed pretlačimo.

Surovo maslo segrejemo, med neprestanim mešanjem dodamo moko in pražimo pet minut, da dobimo rjavo prežganje. Po žlicah dodamo juho in ves čas mešamo. Začinimo s soljo, poprom in dodamo sladkor.

Polovico smetane na pol stepemo in jo rahlo primešamo k juhi. Drugo polovico smetane stepemo do konca in z njo okrasimo juho, preden jo postrežemo. 

Pečeni makaroni z mletim puranjim mesom in paradižnikom

Za pripravo potrebujemo 10 minut in za kuhanje 40 minut. Potrebujemo naslednje sestavine:

• 250 gramov makaronov po lastni izbiri
• dve žlički olivnega olja
• 850 gramov paradižnika iz konzerve, ali primerno količino svežega. ( Za recept je boljši paradižnik iz konzerve, kjer je že dodan česen, origano in bazilika)
• 350 gramov mletega puranjega mesa
• 1 srednje velika čebula
• malo soli in 1/2 žličke zdrobljenega, posušenega timijana
• 250 gramov stročjega fižola
• 120 ml kisle smetane
• 65 gramov naribanega parmezana

Priprava:

1.Makarone skuhamo v loncu slane, vrele vode. ko so makaroni kuhani, vodo odcedimo in makarone pretresemo  v večjo posodo.

2. V veliki ponvi segrejemo eno žličko olivnega olja in na njem popražimo čebulo. Po 5 minutah dodamo paradižnik in ga prav tako kuhamo pet minut. Ko polovica tekočine izhlapi, lahko dodamo še malo paradižnikove omake.

3. V drugi ponvi na srednje velikem ognju segrejemo preostalo žličko olivnega olja, prepražimo meso,  ga posipamo s timijanom in posolimo. Meso pražimo 4 minute, ter ves čas mešamo.

4. Nato meso, kuhan stročji fižol, paradižnik  in kislo smetano  primešamo makaronom, ter mešanico damo v pekač. Po želji lahko dodamo tudi brokoli ali kakšno drugo sezonsko zelenjavo. Posipamo s parmezanom in pečemo 25 minut, dokler se robovi ne zlato zapečejo.

V receptu je na osebo 396 kcl, 24 g beljakovin, 49 g ogljikovih hidratov, 12 gramov maščob, 5 g nasičene maščobe, 54 mg holesterola, 5 g vlaknin in 1182 mg natrija. Recepti z paradižnikom so resnično nepogrešljivi!

Napitek z jogurtom in paradižnikom

Okusen in osvežilen napitek pripravimo v 5 minutah! Potrebujemo naslednje sestavine:

• 250 ml jogurta ( po želji lahko izberemo takšnega z manj maščobami)
• 2 velika, sočna in zrela paradižnika, ki ju olupimo, očistimo semen in narežemo
• 1/2 žličke zdrobljene bazilike
• malo soli

Priprava:

V mešalnik damo jogurt, paradižnik, baziliko in sol. Mešamo 2 minuti, da dobimo gladko zmes. Takoj postrežemo, po želji lahko dodamo led.

Preprost in okusen napitek, ki se posebej prileže v vročih, poletnih dneh. Odličen za močne kosti, saj jogurt vsebuje kalcij, paradižnik pa veliko vitamina C! S tem napitkom, bo naš organizem pridobil 91 kcl, 7 gramov beljakovin, 12 gramov ogljikovih hidratov, 2 grama maščobe, 1 gram nasičene maščobe, 7 mg holesterola, 1 gram vlaknin in 382 mg natrija.

Pikanten zelenjavni koktajl z paradižnikovim sokom in čilijem

Za pripravo pikantnega zelenjavnega napitka bomo potrebovali osem minut. Napitek vsebuje fitokemično snov lipoken, ki je skoncentrirana v izdelkih iz paradižnika, ko je paradižnikov sok in je odlična obramba pred rakom. Za pripravo potrebujemo naslednje sestavine:

• 700 ml paradižnikovega soka
• 150 gramov očiščene in grobo narezane paprike
• 10 cm stebla mlade čebule, narezane na tanke kolobarje
• 1 čajna žlička grobo sesekljanega peteršilja
• 1 čajna žlička hrena
• 1 čajna žlička worcesterske omake
• 1/2 čajne žličke sladkorja
• 1/2 čajne žličke pekoče čilijeve omake
• steblo zelene in rezine limone za okras

V električnem mešalniku 3 minute mešamo paradižnikov sok, zeleno papriko, mlado čebulo, peteršilj, hren, worcestersko omako, sladkor in pekočo omako, dokler ne dobimo gladke mešanice.

Pikantni napitek je podoben gaspaču, postrežemo ga z ledom in okrasimo z zeleno in limono. V napitku je 46 kalorij in 2 grama beljakovin.

Buče

Buče spadajo med eno najstarejših kulturnih rastlin, saj domnevajo, da so jih v Mehiki gojili že pred 10.000 leti. Latinsko ime za buče je Cucurbita div. spec., poznamo več kot 100 rodov in več kot 850 sort buč. Botanično uvrščamo buče med jagode, kjer najdemo tudi ribez in kosmulje.

Vsekakor so buče največje jagode na svetu. So hitro rastoče, vzpenjajoče in ovijajoče se enoletne rastline. Buče imajo grobe in kosmate liste, krasijo pa jih moški in ženski živo rumeni cvetovi.

Buče delimo na jedilne buče in okrasne buče. Jedilne delimo še na poletne in na zimske buče. Poletne buče poberemo še preden dozorijo, imajo tudi precej tanjšo lupino kot zimske buče.

V buči najdemo največ vode in mnoge dragocene vitamine. Zelo pomemben je antioksidant betakaroten. Meso buč in bučna semena so pomembna za naše zdravje, saj zavirajo vnetja in odvajajo vodo iz telesa.

Bučni kečap

Ko dozorijo buče, lahko iz njih pripravimo izredno okusne jedi, nekaj pa jih shranimo za ozimnico. Za pripravo 4 litre bučnega kečapa potrebujemo:

• 500 gramov buče hokaido z lupino in brez semen
• 500 gramov paradižnika
• 2 čebuli
• 2 stroka česna
• 2 žlici trsnega sladkorja
• sol, žlička mletega pimeta
• 1 noževa konica kajenskega popra
• sveže mlet poper
• 8 žlic belega vinskega kisa

Buči hokaido odstranimo semena in jo narežemo na kocke. Paradižnike poparimo, olupimo, prepolovimo, odstranimo peclje in jih v večjem loncu spasiramo. Primešamo na kocke narezano bučo.

Čebulo in česen olupimo in narežemo na majhne kockice. Dodamo ju k paradižniku in buči, takoj nato pa dodamo še sladkor in žičko soli. Primešamo vse začimbe, kis in 125 ml vode. Vse sestavine premešamo in zavremo.

Lonec pokrijemo in približno 1 uro kuhamo na šibkem ognju. Ko so vse sestavine kuhane, mešanico fino spasiramo, še malo začinimo in še enkrat zavremo. Steklenice napolnimo do roba in pustimo da se počasi ohladijo.

Krompir

Krompirjeva juha z gobami

Za okusno krompirjevo juho z gobami, potrebujemo naslednje sestavine.

• 6 krompirjev
• 300 gramov lisičk
• 1 čebula
• 1 korenček
• 1 mlada čebula
• 40 gramov pirine moke
• nekaj žlic olivnega olja
• 4 stroke česna
• 1 vejica svežega majarona
• 1 čajna žlička mlete kumine
• malo soli

V večji ponvi segrejemo olivno olje in na njem popražimo drobno sesekljano čebulo. Potresemo s pirino moko in naredimo lahko prežganje. Odstavimo z ognja in počakamo da se ohladi.

Krompir olupimo in narežemo na osmine. Stresemo ga v slani krop in po nekaj minutah kuhanja vzamemo 2 zajemalki vode v kateri kuhamo krompir in jo zlijemo na ohlajeno prežganje. Dodamo mleto kumino in vse skupaj stresemo h krompirju.

Gobe narežemo in jih popražimo na preostalem olivnem olju. Ko se gobe nekoliko posuše in so rjavo popražene, jih solimo in dodamo juhi. Dodamo še narezan korenček, strt česen in majaron, ter počasi kuhamo dokler se krompir ne zmehča. Solimo, dodamo nasekljano mlado čebulo in takoj postrežemo.

Uporabljeno besedilo: recepti, recepti z zelenjavo.

Recepti s sadjem

Na kaj pomislite, ko slišite besedo sadje? Na nekaj zdravega, na nekaj kar moramo…pojesti? Vsekakor je sadje nekaj zdravega in koristnega za naše zdravje. Še bolj zdravo in koristno pa je, če vsak dan pojemo sveže sadje, ki je zraslo v naši bližini in ni pripeljano čez pol sveta. Seveda govorim o lokalnem in sezonskem sadju. To pomeni, da jemo gozdne jagode takrat, ko zrastejo v gozdu in čudovite češnje ravno tako takrat, ko zrastejo na domačem vrtu ali v bližnjih Goriških Brdih.

Tukaj se bomo posvetili sadju in jagodičevju, ki raste okoli nas in je prav tako raslo v času naših babic in dedkov. Tudi recepti za pripravo in predelavo teh sadežev so podedovani od naših prednikov. Ogledali so bomo nekaj receptov za domače marmelade, za domače sokove in tudi nekaj receptov, pri katerih z pripravo uporabimo alkohol in tako dobimo domače likerje. 

Domači likerji in sadje v alkoholu

Konzerviranje sadja v alkoholu so poznali že naši predniki, ki so iz sadja tudi kuhali domače žganje. S tem žganjem pa so potem gospodinje pripravljale razne likerje in konzervirale sadje. Da se je sadje dlje časa ohranilo, so poleg žganja, dodale tudi enako količino sladkorja. Sladkor deluje kor konzervans in hkrati skrbi za določeno ravnotežje, da sadje ne prične vreti.

Kadar vložimo sadje v alkohol, moramo kozarce redno pregledovati, da takoj preprečimo morebitno vrenje. Likerje in sadje v alkoholu, hranimo v hladnih prostorih, kjer je stalna temperatura pod 18 stopinj C. 

Ingverjev liker z belim ribezom

• 500 gramov belega ribeza
• 500 gramov sladkorja
• 50 gramov posušenega ingverja
• 0,70 litra 40% belega ruma

Ribez operemo, odcedimo in ga osmukamo s pecljev. Dodamo sladkor in nato mešanico nad šibkim ognjem toliko časa segrevamo, da se sladkor raztopi. Pazimo, da nam mešanica ne zavre. Ingver drobno zdrobimo in ga dodamo ribezu s sladkorjem, ter vse skupaj prelijemo v dvolitrski kozarec. Ko se ribez z ingverjem popolnoma ohladi, dolijemo beli rum in kozarec dobro zapremo.

Postavimo ga na sonce, kjer ga pustimo približno 14 dni. Kozarec vmes večkrat dobro pretresemo. Po dveh tednih liker precedimo in prelijemo v temne stekleničke, ki jih dobro zapremo in hranimo v temnem in hladnem prostoru.

Liker iz vrtnic

Rožni liker ali liker iz cvetov dišečih vrtnic pripravimo po preprostem receptu, ki nekoliko spominja na recept s smrekovimi vršički, samo da tukaj dodamo še žganje ali vodko. Če imamo na voljo kakovostno domače žganje, ga bomo seveda uporabili za pripravo. Žganje lahko nadomestimo tudi z vodko, saj je nevtralnega okusa in zato pride aroma vrtnic bolj do izraza. Za okusen in čisto poseben liker, potrebujemo naslednje sestavine:

• odprte cvetove vrtnic
• 1 kg sladkorja
• 1 liter domačega žganja ali vodke

V kozarec s širokim vratom položimo pest očiščenih rožnih cvetov. Zelene dele odstranimo, uporabimo samo popolnoma razcvetele cvetove. Čez cvetove nasujemo plast sladkorja in nato spet dodamo plast cvetov. Tako nadaljujemo toliko časa, da napolnimo cel kozarec, zaključimo s cvetovi. Čez vrtnice in sladkor nato prelijemo liter žganja ali vodke.

Kozarec zapremo in ga postavimo na svetlo mesto, ki je občasno tudi osvetljeno s soncem. Čez 40 dni je liker gotov in ga lahko precedimo. Cvetove vrtnic lahko še enkrat prelijemo z žganjem, dodamo malo sladkorja in nekaj svežih cvetov, ter ves postopek ponovimo. 

Naravni sadni in zelenjavni sokovi

Sveže stisnjeni sadni in zelenjavni sokovi so naraven vir vitaminov in mineralov, pogosto pa jih uporabimo tudi za čiščenje telesa. Očiščevalni sokovi in napitki so najboljši način, da nahranimo naše naša tkiva in celice. S sočenjem sadja in zelenjave, dobimo iz rastlinskih vlaknin vsa pomembna hranila. Seveda pa lahko iz sadja in zelenjave pripravimo tudi sokove, ki jih spravimo in jih spijemo kasneje. Dobre naravne sokove lahko pripravimo na veliko načinov, z dodatki ali brez, s sladkorjem ali brez. Sokovom iz zelenjave lahko dodamo tudi različen začimbe.

Pri pripravi običajno zadostuje, če jih preden jih nalijemo v steklenice, segrejemo na 75 stopinj C. Ko sokove segrejemo, jih takoj nalijemo v steklenice in jih dobro zapremo. Na takšen način se nam prav gotovo ne bodo pokvarili.

Manj obstojni pa so presni sokovi, posebej če jih pripravljamo z manjšo količino sladkorja. Za daljšo obstojnost jih 20 minut pasteriziramo pri 85 stopinjah C. Še nedolgo nazaj, je bil najbolj priljubljen način pridobivanja sokov s sokovnikom. S sokovnikom lahko iz približno 5 kg sadja dobimo tudi do 4 litre soka.

Belušev sok

Sok iz belušev ali špargljev, lahko pripravimo tudi iz ostankov belušev. Ko pripravljamo jedi iz belušev, spravimo olupke in olesenele dele in iz njih na pari skuhamo sok. Takšen sok ponudimo kot aperitiv in s tem našim gostom ponudimo tudi dobro mero mineralov. Vendar previdno! Belušev sok je znan tudi kot odvajalo. 

Beluševe odpadke dobro operemo in jih položimo v košaro za sadje v sokovnik. Postavimo jo nad posodo z vodo in nad zbiralnik za sok. Dobro pokrijemo, damo na štedilnik in vodo zavremo. Parimo eno uro, nato sok prelijemo v manjše stekleničke in jih takoj  dobro zapremo.

Z špargljevim sokom lahko tudi začinimo ragu, kokošjo ali telečjo juho. Na takšen način sok pripravljamo, če imamo na voljo vsaj 1 kg odpadkov. Kadar pa želimo porabiti manjšo količino beluševih olupkov, jih skuhamo v ekonom loncu.

Sadno zelenjavni sok

Za približno 2 litra okusnega, sadno zelenjavnega soka ki je čudovit za krepitev imunskega sistema, potrebujemo:

• 1 kg jabolk
• 500 gramov zelene
• 1 kg korenčka
• 2 limoni

Najprej jabolka dobro operemo, razrežemo na štiri dele in odstranimo koščice. Zeleno in korenje prav tako dobro operemo in jih narežemo na velike kose. Tako pripravljeno sadje in zelenjavo damo v električni sokovnik in soku takoj nato primešamo sveže stisnjen sok dveh limon. Sok nato natočimo v majhne posodice, neprodušno zapremo in zamrznemo. Vsak dan posebej odtalimo po eno skodelico in jo popijemo za zajtrk.

Tako pripravljen sadno zelenjavni sok pa lahko prelijemo tudi v steklenice, ki jih 20 minut pasteriziramo pri 85 stopinjah C.

Ozimnica

Pod izrazom ozimnica lahko opišemo skupine shrankov, ki jih pripravimo iz sadja in zelenjave. Ozimnico pripravljamo poleti ali na jesen, ko so živila cenovno najbolj ugodna in so v polni zrelosti. Najpogosteje pripravljamo razne džeme, marmelade, sokove ali vlagamo zelenjavo v mešanico kisa in začimb. Presežek sadja, zelenjave, začimb ali gob, lahko tudi posušimo ali zamrznemo in jih kasneje uporabimo za pripravo različnih jedi. Posežemo lahko po starih, preverjenih receptih naših babic ali pa preizkusimo novejše recepte.

Paradižnik za ozimnico

Paradižnik je zelo priljubljena zelenjava in če imamo zelene prste, ga lahko tudi na domačem vrti pridelamo v večjih količinah. Ta priljubljena zelenjava, (ali pravilno sadje), je zelo hvaležna za pripravo ozimnice. Iz zrelih in tudi iz zelenih paradižnikov, lahko naredimo razne omake, kečape, ga dodamo k vloženi zelenjavi ali ga zamrznemo.

Kuhan paradižnik

Najbolj preprost recept za shranjevanje paradižnika je prav gotovo kuhan paradižnik. Sestavine:

• 10 kg zrelega paradižnika
• sveža zelena
• 2 žlici sladkorja
• sol

Paradižnik dobro operemo, očistimo in ga narežemo na kose. Na majhnem ognju ga v lastnem soku kuhamo toliko časa, da se zmehča in se prične lupina ločevati od mesa. Ko je paradižnik kuhan ga pretlačimo in ga ponovno postavimo na ogenj. Počakamo da zavre in nato dodamo sladkor, liste zelene in malo soli.

Povečamo ogenj in paradižnik kuhamo še približno 20 minut, po želji lahko dodamo še vejico bazilike. Po 20 minutah posodo s kuhanim paradižnikom odstavimo z ognja, iz omake odstranimo zeleno in kuhan paradižnik nalijemo v segrete steklenice. Steklenice zapremo in jih zavijemo v odeje, da se postopoma ohladijo.

Paradižnikova omaka

Paradižnikova omaka nam bo prav prišla čez celo zimo, saj jo lahko uporabimo za pripravo omake za špagete, kot dodatek k golažu, k raznim omakam ali celo juham. Iz sestavin v receptu bomo dobili štiri pol litrske kozarce. Za pripravo bomo porabili približno 70 minut. Potrebujemo naslednje sestavine:

• 3 kilograme zrelih paradižnikov
• 1 jedilno žlico nageljnovih žbic
• 1 jedilno žlico pimenta
• 1 čajno cimeta
• 3 lovorjeve liste
• 1 čajno žličko ingverja v prahu
• 1 jedilno žlico belega popra v zrnju
• 3 stroke česna
• 2 jedilni žlici soli
• 4 jedilne žlice sladkorja
• približno 1 liter domačega jabolčnega kisa (po želji lahko uporabimo tudi vinski kis)

Zrele paradižnike operemo, izrežemo peclje in jih narežemo na manjše koščke. Narezan paradižnik damo v široko posodo in ga na zmernem ognju kuhamo toliko časa, da zavre. Vmes paradižnika ne mešamo. Ko paradižnik zavre, odlijemo tekočino in dodamo začimbe, ki jih prej na drobno zdrobimo.

Dolijemo kis, dobro premešamo in nato 10 minut kuhamo. Po desetih minutah posodo postavimo v pečico, ki jo prej segrejemo na 150 stopinj C. Paradižnikovo omako pustimo v pečici toliko časa, da postane gosta. Nato omako pretlačimo skozi cedilo, še enkrat na hitro zavremo, po potrebi dodamo še kakšno začimbo in jo prelijemo v kozarce, ki jih dobro zapremo in hranimo v hladnem prostoru.

Vloženi paradižniki

V poletnem času, ko na vrtu pridelamo večje količine paradižnika, ga lahko tudi  vložimo. Če želimo bolj aromatične vložene paradižnike, jih prej posušimo. V lepem vremenu poberemo paradižnike in jih posušimo na soncu, lahko pa tudi v pečici. Za vlaganje paradižnikov potrebujemo naslednje sestavine:

• 2 kg zrelih, manjših paradižnikov
• 1/4 litra vinskega kisa
• 1 glavica česna
• malo bazilike, žajblja, timijana in peteršilja
• 1 liter hladno stiskanega olivnega olja

Manjše paradižnike operemo, posušimo in razpolovimo. Kis zmešamo s 1/4 litra vode in paradižnike za nekaj časa namočimo v mešanici. Medtem olupimo česen in operemo vejice bazilike, žajblja, timijana in peteršilja. Nato paradižnik, česen in zelišča v plasteh zložimo v kozarec za vlaganje, prelijemo z olivnim oljem in  dobro zapremo.

Nepražen ajvar iz zelenega paradižnika

Nepražen ajvar iz zelenega paradižnika je manj poznan recept za pripravo ozimnice, a je zelo okusen. Sestavine:

• 2 kg zelenega paradižnika
• 200 gramov hrena
• 200 gramov gorčice
• skodelica olivnega olja
• sol

Zelene paradižnike operimo in zmeljemo z miksarjem. Zmlet paradižnik čez noč pustimo na cedilu, da se dobro odcedi. Naslednji dan mu dodamo gorčico, nariban hren, olje in sol, ter vse skupaj dobro premešamo.

Maso preložimo v kozarce, pri tem pazimo, da iztisnemo ves zrak. Kozarce dobro zapremo in jih postavimo na hladno in temno mesto.

Gobe – vlaganje in sušenje gob

Slovenci smo strastni gobarji in mogoče včasih vseeno poberemo preveč teh dragocenih sadežev. Vsekakor pa moramo višek nekako shraniti in najboljši način je vlaganje v kis in sušenje. Gobe so poleg sadja najprimernejše za sušenje.

Sušenje gob – jurčki na mreži

Jurček lahko sušimo na več načinov, poznamo sušenje na vrvici in sušenje na mreži ali deski. To je naravno sušenje, posušimo pa jih lahko tudi v sušilcu za sadje ali v pečici. Za sušenje na mreži naberemo srednje velike in zdrave jurčke, zelo majhne bomo težko narezali.

Bete in klobuke jurčkov ločimo in jih narežemo na na 1 do 2 mm debele rezine in jih razporedimo po mreži sušilnika. Gobe damo sušiti na zrak v topel in zelo suh prostor, nikakor pa ne neposredno na sonce. Sušenje na soncu je premočno in suhi jurčki ne bodo kakovostni. Ko so jurčki suhi, jih shranimo v škatle, ki ne smejo biti kovinske. Primerne so tudi škatle iz trdega kartona, ki jih spravimo v temen in suh prostor.

Pravilno posušene jurček lahko hranimo več let, vendar je priporočljivo da jih porabimo v dveh letih, saj po tem času pričnejo izgubljati vonj ali porumenijo. Pred uporabo jih za nekaj ur namočimo v vodo in jih pripravimo po receptu. Glede namakanja suhih gob je več mnenj, nekateri priporočajo da jih namočimo v toplo vodo samo za 20 minut, drugi zagovarjajo namakanje v mrzli vodi do dve uri.

Sušenje gob na vrvici

Sušenje gob na vrvici je star in preverjen način. Na vrvici lahko sušimo večino gob, razen dvotrosne kukmake. Na vrvice lahko za sušenje nanizamo jurčke, črne trobente, meglenke, smrček in še mnoge druge.

Gobe očistimo trave in zemlje, ne smemo pa jih močiti z vodo. Narežemo jih na koščke in jih s šivanko nanizamo na nit. Vence z gobami obesimo nad vir toplote, najbolje je nad peč na drva, lahko pa tudi nad radiatorje.

Gobe na vrvici lahko sušimo tudi zunaj na zraku ali v suhem in zračnem prostoru. Če se nam ne dobro sušijo zaradi slabega vremena, lahko gobe dosušimo v pečici pri nizki temperaturi.

Gobe sušimo dva tedna, nato jih pospravimo v kartonaste škatle ali steklene kozarce.

Jurčki in lisičke v olivnem olju

Za pripravo gob v olivnem olju, potrebujemo naslednje sestavine:

• jurčki, lisičke ali sirovke
• kis za vlaganje
• dišavnice – bazilika, lovorjev list in strok česna
• hladno stiskano olivno olje

Gobe, lahko jurčke, lisičke ali sirovke, narežemo na velike kose. V večjem loncu zavremo kis za vlaganje in vanj stresemo gobe. Gobe se morajo čisto potopiti v kis. Vse skupaj še enkrat zavremo in nato gobe odcedimo.

Gobe ohladimo in jih v večji skledi zmešamo z olivnim oljem, ki ga lahko že pred odišavimo s provansalskimi zelišči in poprom. Gobe nato vložimo v steklene kozarce in jih prelijemo z olivnim oljem. Dodamo nekaj strokov česna, baziliko in lovorjev list.

Recept za gobe v olivnem olju prihaja iz Kalabrije, primerne so za dodatek k solatam, prilegajo se k surovi zelenjavi, rižu in k mnogim drugim kulinaričnim dobrotam.

Paprika in feferoni za ozimnico

Paprika je izredno priljubljena poletna zelenjava, prav tako jo lahko pripravimo za ozimnico. Najbolj poznana je vložena paprika, pečena vložena paprika, ajver iz paprike, namazi iz paprike, vložene paprike nadevane s kislim zeljem. Poznamo seveda še veliko drugih receptov, kakšnega pa si lahko izmislimo tudi sami. Paprika je neprecenljiv vir vitamina C in izvrsten vir prehranskih vlaknin in riboflavina, to je vitamin B2. Z uživanjem paprike bomo imeli lepo kožo, bomo bolje spali in se bomo lažje spopadali s stresom.

Feferone uvrščamo med paprike in imajo rumene, zelene, rdeče, rjave ali oranžne plodove. Pekoči feferoni vsebujejo alkaloid kapsicin, ki pomaga zniževati povišan holesterol in spodbuja prebavo maščob. Tudi feferoni so izvrsten vir vitamina C, zreli feferoni so močan antioksidant, ki nam pomaga okrepiti imunski sistem.

Domači ajvar

Recept za pravi domači ajvar smo mogoče dobili od mame ali babice in takšen je prav gotovo najboljši. Če pa še vedno iščemo recept za najboljši domači ajvar, potem poskusite s temi sestavinami:

• 10 kg mesnatih rdečih paprik
• 1 kg jajčevcev
• 600 gramov olivnega olja
• 6 strokov česna
• sol in kis po okusu

Paprike in jajčevce operemo, posušimo in spečemo na žaru. Ko so paprike ohlajene, jih olupimo, odstranimo semena in peclje in jih odložimo na cedilo. Jajčevce prav tako olupimo, narežemo na kockice in tudi položimo na cedilo.

Ko je vsa zelenjava dobro odcejena, jo zmeljemo in dodamo očiščen in zmlet česen. Mešanico damo v ponev in pražimo toliko časa, da izhlapi ves sok. Nato dodamo olje in pražimo še toliko časa, da zmes postane gosta kot mezga. Nato dodamo kis in sol, nalijemo v tople kozarce in jih postavimo v pečico za toliko časa, da se na vrhu naredi skorjica. Nato kozarce zapremo, ohladimo in postavimo v hladen in temen prostor k ostali ozimnici.

Vložena paprika

Paprika je priljubljena zelenjava, ki jo pogosto pripravljamo za ozimnico. Vlagamo lahko različne sorte paprike, tako koničasto rdečo papriko, sorto rumena babura, oranžno in zeleno papriko. Če nam uspe na vrtu vzgojiti dovolj paprike za vlaganje je seveda nekaj najboljšega, drugače pa kupimo ekološko vzgojeno papriko in jo vložimo.

Poznamo več receptov za vlaganje paprike, poleg osnovnega recepta za vlaganje surove paprike, poznamo tudi recepte za vlaganje pečene paprike. Tu bom predstavila preprost recept za vlaganje rumene paprike.

Za vlaganje paprike potrebujemo naslednje sestavine:

• paprika
• 1 liter kisa za vlaganje
• 2 litra vode
• 1 žlica soli
• 1 žlica sladkorja
• 1 zavitek črnega popra v zrnu
• lovorjev list
• olupljen česen (po želji)
• 3 žlice olivnega olja

Papriko operemo, jo očistimo semen in razrežemo na štiri dele, lahko pa tudi na manjše kose. Pripravimo mešanico za vlaganje. V večjo posodo zlijemo kis za vlaganje, prilijemo vodo, ter dodamo sol, sladkor in 3 žlice olivnega olja.  Vse sestavine dobro premešamo in nato mešanico zavremo, po želji dodamo črn poper v zrnu.

Ko mešanica zavre v lonec položimo narezane paprike in jih kuhamo približno 2 minuti. Kadar vlagamo večjo količino paprike, jih v zavreto mešanico polagamo postopoma. Po približno dveh minutah papriko poberemo iz posode in jih tesno zložimo v čiste kozarce za vlaganje. V vsak kozarec nato dodamo nekaj zrn črnega popra, lovorjev list in po želji olupljen strok česna.

Čez papriko nalijemo vročo mešanico kisa in vode, tekočina mora v celoti pokrivati paprike. Nato kozarce dobro zapremo. Vložena paprika se mora počasi ohlajati, zato je najbolje da kozarce narobe obrnjene postavimo na pult in jih dobro pokrijemo najprej z brisačo in nato še z odejo. Naslednji dan vsak kozarec posebej obrnemo, pretresemo in spet pokrijemo. Paprike se dobro ohladijo šele po dveh ali treh dneh in takrat jih pospravimo na hladno in temno mesto. 

Kumare

Kumare so priljubljena poletna zelenjava, najpogosteje jo pripravljamo kot osvežilno solato. Za ozimnico običajno pripravimo vložene kisle kumarice. Za vlaganje kumaric poznamo veliko receptov, sama jih že vsa leta pripravljam po receptu, ki mi ga je zaupala mama. Kumarice po tem receptu so hrustljave, okusne in izredno aromatične. 

Vložene kumarice

Za vlaganje kumaric poznamo veliko receptov, meni je ta najljubši, saj ostanejo kumarice čvrste in so čudovitega okusa. Potrebujemo naslednje sestavine:

• kumarice
• kis za vlaganje
• vodo
• sol 
• sladkor
• mešanico začimb za kisle kumarice

Za vlaganje uporabimo majhne in zdrave kumarice, ki jih najprej operemo v mrzli vodi. Oprane kumarice preložimo v cedilo in počakamo da se nekoliko posušijo. Običajno v receptih za vlaganje kumaric najprej pripravimo mešanico kisa in vode, lahko pa vlaganje tudi poenostavimo. Najprej v večji lonec pristavimo vodo in jo zavremo.

V sterilizirane kozarce tesno naložimo kumarice in nato v vsak kozarec najprej nalijemo približno 5 cm kisa za vlaganje. Nato dodamo 1 žličko sladkorja, 1 žličko soli in 1 žličko začimb za vlaganje kislih kumaric. Vse skupaj nato prelijemo z mrzlo vodo, kozarec zapremo in vsebino premešamo.

Dobro zaprte kozarce nato položimo v vrelo vodo in jih pustimo v njej toliko časa, da kumarice pobledijo. Po temu receptu bodo kumarice ostale čvrste in hrustljave! Ko kumarice v kozarcih  pobledijo, kozarce poberemo iz vode, jih narobe obrnjene postavimo na brisačo in jih nato tesno zavijemo v odejo. Kumarice se naj počasi ohlajajo dan ali dva, nato jih postavimo na hladno in temno mesto. 

Marmelade in džemi

V poletnem in jesenskem času, ko je na vrtu in v naravi veliko presežka zelenjave, sadja in gozdnih sadežev, je čas za pripravo marmelad in džemov. Marmelada je hranek, ki ga skuhamo iz polovice sadja in polovice sladkorja. Pri kuhanju marmelade se sadje popolnoma razkuha, medtem ko pri džemu ostanejo celi koščki sadja.

Robide

Robida je okusno jagodičevje, ki prične zoreti konec poletja in v začetku jeseni. Kako porabiti robide kadar jih naberemo preveč? Skuhamo seveda robidovo marmelado ali robidov džem, pripravimo pa lahko tudi robidov sirup.

Robide so tudi cenjeno zdravilno zelišče, predvsem v listih robide najemo mnoge zdravilne učinkovine, med njimi so pomembne galotaninske čreslovine, flavonoidi in organske kisline. Čaj iz robidovih listov uporabljamo kot blago sredstvo pri vnetjih sluznic prebavnega trakta in za lajšanje driske.

Robidova marmelada

Za pripravo čudovite marmelade iz robid uporabimo širok lonec, tako da se jagode čimprej skuhajo. Potrebujemo naslednje sestavine:

• 3 kg robid
• 200 ml vode
• 300 ml koncentriranega pektina
• 3 kg sladkorja

V sončnem vremenu naberemo zrele robide, jih operemo in odcedimo.

Odcejene robide damo v v širok lonec skupaj z vodo in na majhnem ognju počasi kuhamo toliko časa, da se zmehčajo.

Primešamo pektin in sladkor, ter mešamo še toliko časa, da se raztopita. Nato hitro in na visoki vročini skuhamo do želiranja. Še vročo marmelado prelijemo v sterilizirane kozarčke in jih dobro zapremo.

Sokovi, likerji, sadna vina, punči in sirupi za ozimnico

Kadar imamo v izobilju sadje, zelenjavo in razna zelišča, lahko za zimo pripravimo tudi razne sokove, likerje in sirupe. Najbolj poznani so zeliščni smrekov sirup, metin sirup in seveda malinovec in razni drugi pripravki. Pripravimo lahko tudi zelišči liker, domači jagermeister, za katerega moramo začeti zelišča nabirati že zgodaj spomladi.

Mnogi med nami imajo predvsem v izobilju jabolka, breskve, slive in grozdje. Iz vsega tega sadja lahko pripravimo čudovite napitke, ki jih bomo z veseljem poskušali v dolgi zimi. Manj poznana je priprava sadnih vin in punča. Za pripravo sadnih vin in punča moramo uporabiti samo sveža zelišča in začimbe, najbolj primerna pa so bela suha vina.

Breskovo vino

Za pripravo breskovega vina lahko uporabimo navadne zrele breskve, okusno vino pa dobimo tudi iz vinogradniških breskev. Vino lahko hranimo v hladilniku največ dva tedna, zato ni primerno za pripravo ozimnice. V ta namen skuhamo breskov sok ali sirup. Za pripravo okusnega breskovega vina potrebujemo naslednje sestavine;

• 6 zrelih breskev
• 1 liter vina
• 200 gramov sladkorja
• 175 ml žganja

Breskve dobro operemo, olupimo, razpolovimo in jim odstranimo koščice. Vino zlijemo v večji lonec in dodamo narezane breskve. Vse skupaj segrevamo toliko časa, da se sadje zmehča, vendar mešanica ne sme vreti. Nato lonec odstavimo z ognja, pokrijemo in pustimo stati čez noč.

Naslednji dan odstranimo breskve in vino prelijemo skozi filtrirni papir. Dodamo žganje in v tej tekočini raztopimo sladkor. Premešamo in breskovo vino prelijemo v čiste steklenice ki jih hranimo v hladilniku.

Krofi, kruh, potice, peciva in piškoti

Peka je bila včasih praznik pri hiši. Gospodinje so morale vse dobrote speči same doma, najbolj pomembna je bila peka kruha. Ob večjih praznikih, kot je Velika noč in Božična večerja, pa so pekle tudi orehovo potico in druga drobna peciva in piškote. Za pusta hrusta so bili na mizi sveže pečeni krofi in flancati, za razna druga praznovanja pa so se pekle lokalne tradicionalne dobrote.

Krofi

Peka krofov ni nujno samo okoli pustovanja, pač pa jih lahko spečemo na čisto navaden da. Ko se lotimo peke krofov, se moramo držati nekaj pravil, če želimo da nam krofi uspejo. Predvsem pazimo da v kuhinji nimamo prepiha, zato zaprimo okna in vrata ter dobro ogrejmo prostor. Nekateri pekovski mojstri priporočajo da vse sestavine segrejemo na isto temperaturo.

Preden pričnemo cvrti krofe, se moramo prepričati, če je olje dovolj vroče. To ugotovimo tako, da kuhalnico pomočimo v olje in če se okoli nje pričnejo delati mehurčki, potem je olje dovolj vroče za cvrtje. Krofe vedno pečemo v večji količini olja, krofi morajo plavati v olju. Če so krofi dobro vzhajani, se bodo do polovice potopili v olje.

Krofi ki vedno uspejo

Za peko krofov je veliko receptov, vsak ki jih peče ima svoje male skrivnosti. Tudi bom predstavila recept, ki je opisan v večini starih slovenskih kuharskih knjig. ta recept je povzet po knjigi sestre Vendeline.

Sestavine za najboljše krofe:

• 1 kg moke (nasvet: polovico mehke in polovico ostre moke)
• 4 jajca
• 7 dag sladkorja
• sesekljana limonina lupinica
• 2 žlici ruma
• 6 dag masla
• 4 žlice kisle smetane
• 3 dl mleka
• sol
• olje za cvrtje

Kvasec:

• 4 dag kvasa
• 3 žlice mleka
• malo sladkorja

Moko presejemo v skledo in naredimo jamico. Kvas razmočimo v mlačnem mleku, dodamo malo sladkorja, ter vlijemo v jamico. Pomešamo še malo moke in pustimo da kvasec vzhaja.

Pripravimo 4 beljake, jih stepemo v trd sneg. Dodamo sladkor in rumenjake, limonino lupinico, rum, kislo smetano, zmehčano maslo, vroče mleko in sol. Mešanico vlijemo v moko k kvasu in zamesimo testo.

Testo enakomerno zvaljamo in pri tem pazimo, da ga ne razvlečemo. Da to preprečimo, testo na začetku le malo potolčemo in valjamo le s težo valjarja.

Zvaljano testo pokrijemo in počakamo da vzhaja še 10 minut, nato bomo lahko izkrožili lepe krofe. Izrezane krofe polagamo na ogreto desko. Ko so krofi na pol vzhajani jih obrnemo in počakamo da vzhajajo še po drugi strani.

Vzhajane krofe polagamo v vroče olje, najprej ocvremo vrhnjo stran. Najprej krofe cvremo v pokriti ponvi, ko pa jih obrnemo, ponev odkrijemo.

Krofi s kislo smetano

Krofi so tradicionalna pustna jed in so poleg flancatov najbolj priljubljena sladica v času pustnega rajanja. Za krofe poznamo veliko receptov, meni najljubši so krofi po receptu sestre Nikoline, kot jih pripravi Mari Radej.

Sestavine za krofe s kislo smetano:

• 80 dag bele moke
• 1 žlička soli
• 3 žlice ruma
• 1/2 žličke naribane limonine lupinice
• 1 kocka svežega kvasa
• 3,5 dcl mlačnega mleka
• 2, 5 dag masla
• 3 jajca
• 2 žlici sladkorja
• 1 zavitek vaniljevega sladkorja
• 3 žlice kisle smetane
• olje za cvrtje
• sladkor v prahu za posipanje

Moko najprej presejemo v večjo skledo, ob rob moke damo sol, prilijemo rum in dodamo naribano limonino lupinico. Naredimo kvasec, tako da kocko svežega kvasa razdrobimo v dveh žlicah mleka, dodamo žličko sladkorja in žlico moke. Pokrijemo in počakamo, da kvas vzhaja.

Posebej naredimo trd sneg iz beljakov, vtepemo sladkor, ki smo mu dodali vaniljev sladkor in na koncu dodamo še rumenjake. Nekaj časa še stepamo in nato dodamo kislo smetano in dobljeno maso dodamo k moki. Sedaj je čas, da k moki dodamo še vzhajan kvas, počasi prilivamo mlačno mleko in raztopljeno maslo. Zamesimo testo, če mesimo na roke gnetemo približno 20 minut, v veliko pomoč nam je lahko kuhinjski robot za gnetenje testa. Ko je testo dobro zgneteno, ne sme biti pretrdo, ga pokrijemo in pustimo vzhajati eno uro in pol. 

Ko je testo vzhajano, ga zvrnemo na pomokan prt in razvaljamo za pol prsta na debelo. Polovico testa zarežemo z modelom za krofe, če ga nimamo je dober tudi primerno velik kozarec. Izrezane kolobarje nadevamo z marmelado in jih pokrijemo z izrezanimi kolobarji iz drugega dela testa. Robove okoli krofa stisnemo s prsti in izrežemo krofe. Polagamo jih na desko pokrito s prtom, vmes pustimo nekoliko prostora. Krofe pokrijemo in jih pustimo pol ure vzhajati.

Segrejemo olje za cvrtje, dovolj vroče je, ko se okoli kuhalnice naredijo mehurčki. Krofe polagamo v vroče olje z zgornjo stranjo navzdol, v olju naj bodo dovolj narazen, da se ne dotikajo. Prvo stran krofa pečemo v pokriti ponvi, nato krof previdno obrnemo in ga nepokritega ocvremo še na drugi strani. Ocvrte krofe iz olja pobiramo s penovko in jih odlagamo na mrežo. Preden krofe serviramo, jih posujemo s sladkorjem v prahu. 

Miklavževi parklji iz testa

Miklavževi parklji so poslastica, ki jih nosi Miklavž otrokom na večer 5. decembra. Miklavž je prijazen sveti mož, ki otroke obdaruje, ti pa morajo zmoliti Očenaš ali vsaj Sveti angel. Miklavža spremljajo parklji, ki so strah in trepet, posebej se jih bojijo otroci, ki niso bili preveč pridni. A za vse naše otroke bomo danes spekli Miklavževe parklje!

Za Miklavževe parklje potrebujemo naslednje sestavine:

• 1/2 kg moke
• 1/2 kocke svežega kvasa
• 2 dcl mlačnega mleka
• 3 žlice sladkorja, malo soli
• 2 jajci
• malo kisle smetane
• rozine za okrasitev

V večjo posodo presejemo moko, naredimo jamico in damo vanjo kvas. Dodamo mlačno mleko in sladkor. Ob robu damo malo soli, pazimo da ne pride v stik s kvasom. Po desetih minutah, ko se naredi kvasec dodamo eno jajce in beljak enega jajca, nato dodamo še kislo smetano. Iz sestavin zamesimo testo, gnetemo ga toliko časa da se ne prijema več rok in posode.

Ko dobimo elastično testo ga razdelimo na šest ali sedem kupčkov, testa ne vzhajamo. Kupček testa oblikujemo v debel svaljek, ga nekoliko potlačimo in iz njega oblikujemo parklja.

Parklje polagamo na namaščen pekač, pred peko jih še okrasimo in premažemo z razžvrkljanim jajcem. Parklje okrasimo z rozinami za oči, za rdeč jezik pa dodamo izrezan rdeč papir.

Parklje pečemo v ogreti pečici pri 200 stopinjah C, približno 15 minut.

Buhteljni

Ko pomislimo na buhteljne se spomnimo na mladost, ko je pridišalo iz kuhinje in smo se posladkali s sveže pečenimi buhteljni iz katerih je mezela še topla marmelada. Poskusimo jih speči tudi sami in se za trenutek vrnimo v brezsrbno mladost.

Sestavine za buhteljne:

• 60 dag moke
• 2 dag kvasa
• malo sladkorja in malo moke
• 3 dl mlačnega mleka
• 3 rumenjake
• 5 dag sladkorja
• malo naribane limonine lupinice
• 1 žlica ruma, malo soli
• 7 dag masla
• 10 dag domače marmelade, malo masla

Moko presejemo v skledo in jo malo pogrejemo. Na sredini moke naredimo jamico in vanjo zlijemo v toplem in sladkanem mleku razmešan kvas. Na moko ob robu sklede damo rumenjake, sladkor, limonino lupinico, rum in pol žličke soli. 

Zamesimo testo, pazimo da na začetku mesenja sol in kvas ne prideta skupaj. Ko je testo zgneteno, dodamo stopljeno maslo. Nato mesimo še toliko časa, da dobimo gladko testo, ki se gladko loči od rok in od sklede.

Testo damo vzhajat na toplo mesto. Ko testo kipne še za enkrat, ga zvrnemo na pomokan prt, robove zavihamo, pomokamo in zvaljamo za prst na debelo. Ko je testo razvaljano, ga razrežemo na kvadratke ali na pravokotnike.

Če naredimo kvadrate, damo na sredino marmelado, zapognemo robove na obeh straneh in v polkrogu zasukamo. Če pa izrežemo pravokotnike, zapognemo daljši stranici proti marmeladi. Buhtleljne nato pomočimo v stopljeno maslo in jih zložimo na bamaščen pekač. Pustimo jih vzhajati, nato jih namažemo z jajci in jih damo v pečico.

Buhteljne najprej pečemo pri 220 stopinjah C, ko pa porumenijo, temperaturo znižamo na 180 stopinj C. Slastne buhteljne pečemo 60 minut. 

Kruh

V današnjem času mogoče kruha ne spoštujemo dovolj, včasih pa je bil kruh izredno cenjen. Peka kruha je bil družinski praznik in še danes se razveselimo sveže pečenega kruha. Domač kruh pečemo iz različnih mok, pri nas najpogosteje uporabljamo pšenično moko, rženo, ajdovo, ječmenovo, ovseno in sojino.

Kruh pa lahko spečemo tudi iz drugih mok, lahko pa jih tudi med seboj kombiniramo. Izredno okusen je kruh iz mešane pšenične in ržene moke. Najlepše s kvasom vzhaja pšenična moka , zato jo vedno dodajamo drugim mokam, če želimo da nam testo vzhaja. 

Peka kruha je lahko preprosta, lahko pa se nam seveda tudi ponesreči. Izkušene gospodinje povedo, da je potrebno s testom čutiti. Priprave testa in peke kruha se moramo lotiti z ljubeznijo in veseljem, seveda pa je najbolj pomembno kako testo zamesimo. 

Kadar zamesimo premehko testo, so hlebci ali štruce kruha nizki. Pri trdo zamešenem testu pa so hlebci kruha običajno visoki. Če pečemo kruh pri nizki temperaturi nima dobrega in pravega okusa.

Kadar nam je testo zelo visoko vzhajalo, potem ga damo v peč najprej pri zelo visoki temperaturi in s tem preprečimo da ne vzhaja več. Čez nekaj časa temperaturo peke znižamo na običajno. Če pa je naše testo slabo vzhajano, ga damo peči na nizko temperaturo in jo šele čez nekaj časa povišamo.

Osnovni recept za kvašeno testo za kruh

Najprej moko presejemo v skledo, naredimo jamico in vlijemo vanjo kvasec. Pomešamo ga z malo moke in čez 5 minut bo kvasec vzhajan. Ko je kvasec vzhajan ga zamešamo z moko. V skledi, malo stran od kvasa, damo v skledo sol in prilijemo toplo vodo. Vodo najprej zmešamo z moko in nato z kvasom. To naredimo zato, da sol in kvas ne prideta takoj v stik. 

Nato zamesimo testo. Gnetemo ga toliko časa da postane gladko in ga zlahka ločimo od sklede in postrgamo z rok. Če testo dobro pregnetemo, potem ima kruh boljši okus. Testo pokrijemo in ga damo vzhajat v topel prostor. Ko damo testo prvič vzhajat ga pustimo da vzhaja malo bolj.

Ko je testo vzhajano ga razdelimo v hlebe. Vsakega posebej pregnetemo in ga položimo v pehar ali v skledo tako, da je gladka stran testa spodaj. Ko testo drugič vzhaja moramo paziti da je ravno prav vzhajano, ne preveč in ne premalo. 

Pravilno vzhajan kruh ima pečen gladko skorjo in rahlo sredico z enakomernimi in ne prevelikimi luknjicami. Tako pečen kruh dolgo ostane svež. Če je testo preveč vzhajano bo pri peki upadlo, če pa je premalo vzhajano pa testo rado razpoka. 

Če pečemo kruh v krušno peči, damo vzhajane hlebce na lopar, ki ga potresemo z moko. Kadar pa kruh pečemo v pečici, jih položimo v pekač. Hlebce ali štručke pomažemo z vodo in jih z nožem trikrat zarežemo.

Hlebce kruha pečemo od 60 do 80 minut pri 220 stopinjah C, zadnje četrt ure pa temperaturo znižamo na 180 stopinj C. Čas pečenja prilagodimo velikosti hlebcev. Ko je kruh pečen ga takoj namažemo z vodo, še boljše pa z maslom ali oljem. Če kruh takoj namažemo, bo skorja mehkejša. Vroče hlebčke kruha pokrijemo in jih počasi ohlajamo.

Kvasec

Peko kruha vedno pričnemo s kvascem. V posodo nadrobimo kvas ali droži. dodamo malo sladkorja in prilijemo mleko ali vodo.

Gladko razmešamo, vlijemo kvas v jamico v moki in zamešamo moko. Če želimo da kvas hitreje vzhaja, zamešamo samo malo moke. Bolj ko je kvasec gost, dlje bo vzhajal. 

Kvas

Kvas kruh rahlja, za kar so odgovorne glive kvasnice. Kvasnice se morajo razmnožiti, zato pa potrebujejo hrano, vlago in toploto. Hrano in vlago dobijo kvasnice v zamesenem testu. Kvasnice potrebujejo tudi toploto, vendar ne več kot 35 stopinj C. 

Droži

Včasih gospodinje kvasa niso mogle kupiti v trgovini, zato so za peko kruha uporabljale droži. Droži so pripravile same po starem postopku.

V mentrgi so pustile majhen hlebček testa in ko se je skisal so ga porazdelile v svaljke, ki so jih pred uporabo namočile v vodo. Kruh pripravljen z drožmi ima kiselkast okus, a ostane dalj časa svež. 

Se sprašujete kaj je mentrga? Mentrga je miza s koritom za mesenje kruha. V njej so mesili kruh, pokrita pa je služila tudi kot kuhinjska miza. 

Domači kvasni nastavek

Poleg droži si pri peki kruha lahko pomagamo tudi z domačimi kvasnimi nastavki. Ti domači kvasi so manj poznani, a kot zatrjujejo strokovnjaki bolj prijazni naši prebavi.

Domači kvas iz svežega hmelja

Za ta recept seveda potrebujemo sveži hmelj, zato pride ta recept v poštev pač takrat ko je na voljo. Potrebujemo naslednje sestavine:

• približno 1/2 kilograma svežega hmelja
• vroča voda, sol
• sladkor
• 2 skodelici pšenične moke
• 2 kuhana krompirja

V večji posodi iz emajla na tesno zložimo sveži hmelj in ga zalijemo z vročo vodo. Pokrijemo in počasi kuhamo približno eno uro. Nato hmelj ohladimo in precedimo, dodamo sol, malo sladkorja  in dve skodelici pšenične moke. Vse skupaj zamešamo v gladko maso in za 36 ur postavimo na toplo.

Po tem času masi dodamo dva skuhana in pretlačena krompirja  in pustimo na toplem še ta en dan. Sedaj je naša priprava domačega kvasa končana. Nalijemo ga v stekleničke in tesno zapremo. Za 1 kg kruha potrebujemo 0,5 dcl domačega kvasa.

Domači kvas iz suhega hmelja

Iz suhega hmelja lahko vedno doma pripravimo kvas. V večjo posodo damo suhi hmelj in ga v razmerju 1:2 zalijemo z vročo vodo. Prevremo in kuhamo še toliko časa da izpari polovica vode.

Precedimo in dodamo po eno žlico na kozarec tekočine in pol skodelice moke. Za dva dni postavimo na toplo in kvas je narejen. Za 2 kg kruha potrebujemo 0,5 dcl kvasa iz suhega hmelja. 

Domači kvas iz rozin

Domači kvas iz rozin lahko naredimo ob vsakem času. Potrebujemo naslednje sestavine:

• 200 gramov ekološko pridelanih rozin
• voda, sladkor

Rozine operemo v topli vodi in jih damo v kozarec s širokim vratom. Zalijemo jih s toplo vodo in dodamo malo sladkorja. Kozarec pokrijemo z bombažno tkanino in postavimo v topel prostor.

Po petih dneh se prične fermetacija in kvas lahko precedimo in ga dodamo k testu za kruh. Za 2 kg kruha potrebujemo 0,5 dcl kvasa iz rozin.

Domači kvas iz pšeničnih kalčkov

Preprosto in zdravo! Za domači kvas iz pšeničnih kalčkov potrebujemo naslednje sestavine:

• 1 skodelico moke
• polovico skodelice sladkorja
• 5 skodelic vode
• 3 skodelice pšeničnih kalčkov

Vse sestavine zmešamo in počasi kuhamo približno eno uro. Nato mešanico precedimo, pokrijemo z bombažno krpo in za 24 ur postavimo na toplo. Za 2 kg kruha potrebujemo 0,5 tega preprostega, domačega kvasa. 

Ajdov kruh

Ajdov kruh je izredno okusen. Gospodinje ga rade pripravljajo, saj v sebi zadržuje vlago in zato ostane dolgo svež.

Izredno priljubljen je ajdov kruh z orehi, ki ga običajno pečemo ob posebnih priložnostih.

Ta kruh je tako zelo okusen, da ga lahko jemo brez kakšne priloge. Ajdov kruh mešamo s pšenično moko, običajno je delež 50%, lahko pa damo tudi več ajdove moke, tudi do 70%.

Če želimo bolj vzhajan kruh, potem pa damo samo 30% ajdove moke. 

Sestavine za ajdov kruh:

• 1 kg pšenične moke
• 1 kg ajdove moke
• 2 dag soli
• 4 dag kvasa
• 1 žlička sladkorja

Ajdovo moko poparimo in počasi ohladimo. Ko se ohladi do približno 40 stopinj C, dodamo kvasec, toplo vodo in pšenično moko. Zamesimo kvašeno testo po osnovnem receptu, ter oblikujemo hlebce ali štručke.

Kruh pečemo do 80 minut pri 220 stopinjah C, zadnje četrt ure temperaturo zmanjšamo na 180 stopinj C. 

Miške

Ocvrtre miške so enostavno najboljše še tople…no ja seveda …Seveda moramo paziti na svojo prebavo in črevesja ne smemo obremenjevati s težko hrano, a včasih se lahko malo pregrešimo. 

Sestavine za preproste ocvrte miške:

• 30 dag moke
• 1,5 dag kvasa
• 3 dag sladkorja
• 3 rumenjake
• 6 dag masla
• 1,5 dcl mleka
• malo soli, 3 dag rozin
• maščoba ali olje za cvrtje

Zamesimo bolj mehko kvašeno testo, vgnetemo vanj rozine in pustimo da vzhaja. Nato z namaščeno žlico zajemamo miške in jih spuščamo v vročo maščobo. Rumeno jih ocvremo in nato potresemo s sladkorjem. 

Jabolčni štrudelj

Jabolčni štrudelj ali jabolčni zavitek je tradicionalna sladica, ki jo pripravimo iz vlečenega testa. Tudi za pripravo vlečenega testa poznamo veliko receptov, danes sem štrudelj pripravila po starem receptu iz Slovenske kuharice. 

Recept za vlečeno testo:

• 1/4 l moke
• 1 1/4 dl mlačne vode
• žlica olja
• sol

Moko presejemo in na sredini naredimo jamico. Dodamo sol in olje, ter nato počasi prilivamo mlačno vodo. Če želimo, da se bo testo lepše vleklo, v testo zamesimo žlico kislega mleka ali kisle smetane. Zamesimo gladko testo in ga nato oblikujemo v hlebček. Hlebček damo na krožnik, ki ga prej posujemo z moko in pokrijemo z ogreto skledo.

Testo naj počiva najmanj pol ure, nato ga razvlečemo na pogrnjeni mizi. Prt potresemo z moko in nanj položimo z moko potreseno testo.

Najprej testo malo razvaljamo in premažemo z oljem, nato ga razvlečemo na vse strani, kolikor se da tanko. Pazimo, da se testo ne raztrga. Debele robe ob strani porežemo.

Nadev za jabolčni štrudelj:

• 2 kg jabolk
• 2 žlici sladkorja
• cimet
• naribana limonina lupinica
• 10 dag margarine
• 3 žlice drobtin
• 1 jajce za premaz

Naribamo jabolka, jih potresemo s sladkorjem in cimetom, dodamo naribano limonino lupinico in margarini prepražene drobtine. Nadev nanesemo po razvlečenem testu in zvijemo od obeh strani proti sredini.

Zavitek prenesemo na pekač, ki smo ga obložili s papirjem za peko in ga premažemo z razžvrkljanim jajcem. Štrudelj pečemo približno 1 uro pri temperaturi 180 do 200 stopinj C.

Borovničev zavitek

Poleg jabolčnega štrudlja ali jabolčnega zavitka, je izredno okusen tudi borovničev zavitek. Za pripravo so seveda najboljše sveže borovnice,vendar moramo žal pogosteje uporabiti zamrznjene. Uporabimo lahko tudi ameriške  borovnice, ki so nekoliko večje in manj aromatične, kot navadne borovnice. 

Recept za vlečeno testo:

• 30 dkg moke za vlečeno testo
• pol žličke soli
• 2 žlici sončničnega olja
• 2 dcl mlačne vode

Borovničev nadev:

• 1 kg borovnic
• 2 žličk sladkorja
• 10 dag margarine
• 3 žlice drobtin
• maslo ali stepeno jajce za premaz

30 dag moke za vlečeno testo presejemo v večjo skledo ali v skledo za robota, če bomo testo delali z njim. V sredini naredimo jamico in damo vanjo sol in olje. Mlačno vodo počasi prilivamo in mesimo testo, ki mora biti na sredini vedno mehko.

Zamesimo bolj mehko testo, gnetemo ga najmanj 10 minut, toliko časa, da dobimo gladko in bleščeče testo. Mehak cmok testa pokrijemo in ga pustimo počivati najmanj pol ure, bolje se bo vlekel če ga pustimo počivati dlje časa. Testo bomo tudi lažje razvlekli če dodamo nekaj žlic domačega kislega mleka. 

Testo razvlečemo in nanj nadevamo borovničev namaz. Borovnice posujemo s sladkorjem in dodamo na maslu popražene drobtine. Testo s pomočjo prta zvijemo in prestavimo v pekač, ki smo ga obložili s papirjem za peko. Borovničev zavitek pečemo približno 1 uro pri 180 stopinjah C.