Suha koža : Najpogostejši sprožitelji in kako jo zaščititi

posted in: Zdravje | 0
suha koža
Suha koža ali kseroza je stanje, pri katerem koža izgubi vlago in lipide

Suha koža ali kseroza je stanje, pri katerem koža izgubi vlago in lipide, kar oslabi njeno zaščitno pregrado. Pri tem koža postane nagnjena k transepidermalni izgubi vode (TEWL), zaradi česar hitreje izhlapi vlaga. Zaradi pomanjkanja lipidov postane površina kože hrapava, luskasta in občutljiva na zunanje dejavnike.

  • Koža je sestavljena iz epidermisa in dermisa, kjer epidermis predstavlja prvo obrambno linijo.
  • Suha koža nastane, ko se v epidermisu zmanjša vsebnost ceramidov in naravnih vlažilnih faktorjev (NMF), kar vpliva na njeno elastičnost.
  • Zaradi pomanjkanja naravnih olj in vlage lahko koža pokaže znake deskavmacije (luščenja), kar povzroča neprijeten občutek zategovanja.

Podobno kot pri lončeni posodi brez zaščitnega premaza lahko razpoke omogočijo uhajanje vsebine – tudi suha koža izgublja vlago, če ni ustrezno zaščitena.

Podkožne lojnice izločajo sebum, ki tvori zaščitni sloj na koži, vendar pri suhi koži pogosto proizvedejo premalo, kar vodi v povečano izgubo vlage in občutljivost kože.

Suha koža – kaj jo povzroča

pogosto umivanje
Pogosto umivanje in stik z vročo vodo in močnimi čistili odstrani naravne lipide

Suha koža nastane zaradi številnih notranjih in zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na naravno hidratacijo in lipidno pregrado kože:

  • Nizka vlažnost zraka: Hladen ali suh zrak zmanjšuje naravno vsebnost vlage v epidermisu, kar povzroči izgubo prožnosti. Na primer, koža postane bolj napeta v zimskem času zaradi suhih notranjih prostorov.
  • Pogosto umivanje: Stik z vročo vodo in močnimi čistili odstrani naravne lipide, ki ščitijo pred transepidermalno izgubo vode (TEWL). Pogosto umivanje rok brez vlažilcev povzroči razpoke in občutek zategnjenosti.
  • Starostne spremembe: S staranjem se zmanjša proizvodnja sebuma, kar oslabi naravno pregrado kože in vodi do večje suhosti. Koža starejših ljudi je zato pogosteje suha in razpokana.
  • Pomanjkanje esencialnih maščobnih kislin: Prehrana, ki ne vsebuje omega-3 in omega-6 maščobnih kislin, zmanjšuje sposobnost kože za ohranjanje vlage. Tako postane koža bolj suha in občutljiva na zunanje dražljaje.

Suha koža je posledica zmanjšane funkcionalnosti hidrolipidnega filma, kar povečuje občutljivost na okoljske dejavnike.

Ateromi, ki so zamaški v lojnicah, preprečujejo sproščanje sebuma, kar lahko poslabša suho kožo in oslabi njeno zaščitno pregrado.

Suha koža – kateri so notranji in zunanji sprožitelji

suha koža telesa
Suho kožo povzročajo številni notranji in zunanji dejavniki, ki vplivajo na hidratacijo in integriteto epidermalne pregrade

Suho kožo povzročajo številni notranji in zunanji dejavniki, ki vplivajo na hidratacijo in integriteto epidermalne pregrade:

  • Notranji sprožitelji:
    • Starostne spremembe: Z leti se zmanjšuje tvorba sebuma in naravnih vlažilnih faktorjev (NMF), kar povečuje nagnjenost k suhosti.
    • Hormonska nihanja: Spremembe v ravni estrogena in drugih hormonov vplivajo na vsebnost lipidov v koži, kar povzroči zmanjšano vlažnost.
    • Prehranske pomanjkljivosti: Pomanjkanje vitaminov in esencialnih maščobnih kislin oslabi naravno zaščitno funkcijo kože. Na primer, pomanjkanje omega-3 maščobnih kislin lahko povzroči suho in luskasto kožo.
  • Zunanji sprožitelji:
    • Nizka vlažnost zraka: Suh in hladen zrak zmanjšuje naravno hidratacijo epidermisa, kar vodi v izgubo elastičnosti. V zimskem času centralno ogrevanje močno zmanjša vlažnost zraka, kar prispeva k suhosti kože.
    • Pogosto umivanje: Vroča voda in agresivna mila odstranijo lipide, ki ščitijo kožo pred transepidermalno izgubo vode (TEWL), kar vodi v suhost. Na primer, pogosto umivanje rok brez vlažilcev povzroči občutek napetosti in luščenje kože.
    • Onesnaženje: Prisotnost onesnaževalcev v zraku, kot so prašni delci in izpušni plini, lahko poškoduje hidrolipidni film kože in poveča občutljivost. Na primer, mestni zrak z visoko stopnjo onesnaženja lahko povzroči izsušitev in draženje kože.

Vsak od teh sprožilcev vpliva na zmanjšanje vlažnosti epidermisa in slabša naravno zaščito kože, kar vodi do občutljive, suhe in napete kože.

Pogosti vplivi okolja na suho kožo

Okoljski dejavniki močno vplivajo na hidratacijo kože in celovitost epidermalne pregrade, kar lahko povzroči suhost in občutljivost:

  • Nizka vlažnost zraka: V zimskem času centralno ogrevanje zmanjša vlažnost v prostoru, kar pospeši transepidermalno izgubo vode (TEWL) in povzroči zategnjenost kože. Koža postane bolj občutljiva, saj izgubi svojo elastičnost in zaščito.
  • UV-sevanje: Dolgotrajna izpostavljenost soncu lahko poškoduje hidrolipidni film kože, saj UV-žarki zmanjšajo vsebnost naravnih lipidov in pospešijo dehidracijo. Na primer, sončenje brez zaščite lahko privede do suhe, hrapave površine kože.
  • Veter: Močan veter odstrani naravne vlažilne faktorje (NMF) s površine kože, kar poveča občutek suhosti in draženja. Koža je v vetrovnih razmerah nenehno izpostavljena mehanskim dražljajem, kar oslabi naravno zaščitno plast.
  • Onesnaženost zraka: Prašni delci in onesnaževalci, kot so težke kovine in kemikalije, poškodujejo kožno pregrado in prispevajo k suhosti ter občutljivosti kože. V mestih z visokimi stopnjami onesnaženosti koža izgubi svoj naravni sijaj in postane nagnjena k draženju.

Hladno vreme in suha koža

Hladno vreme močno vpliva na hidratacijo kože in oslabitev kožne pregrade, kar vodi v suhost in občutljivost:

  • Nizka vlažnost zraka: Hladen zrak vsebuje manj vlage, kar povečuje transepidermalno izgubo vode (TEWL) in vodi do izsuševanja kože. Notranji prostori, ogrevani s suhim zrakom, dodatno zmanjšujejo naravno vlažnost kože.
  • Zoženje kapilar: Ob izpostavljenosti mrazu pride do vazokonstrikcije (zoženja krvnih žil), kar zmanjša pretok krvi v kožo. Manjša prekrvavitev zmanjšuje dostavo hranil in vlage, zaradi česar koža izgubi prožnost.
  • Pomanjkanje naravnih olj: Hladno vreme zmanjša izločanje sebuma, kar oslabi hidrolipidno plast kože. Koža brez zadostnega sebuma postane bolj dovzetna za razpoke in srbečico.
  • Pogosto umivanje z vročo vodo: V zimskih mesecih se mnogi zatečejo k vročim prham, ki dodatno odstranijo naravne lipide s površine kože, kar povzroča občutek zategnjenosti in luščenje.

Onesnaženost zraka in učinki na kožo

Onesnažen zrak ima škodljive učinke na kožno pregrado in pospešuje proces oksidativnega stresa, kar vpliva na zdravje in videz kože:

  • Prašni delci (PM): Mikrodelci, prisotni v onesnaženem zraku, prodrejo skozi epidermis in povzročajo draženje, kar lahko vodi do vnetnih reakcij. Koža postane občutljiva, rdeča in nagnjena k nepravilnostim.
  • Težke kovine in kemikalije: Onesnaževalci, kot so svinec in živo srebro, poškodujejo lipidni sloj kože, kar pospešuje transepidermalno izgubo vode. Zaradi teh škodljivih snovi koža postane suha, izgubi prožnost in postane hrapava.
  • Ozon (O3): Ozon oksidira lipide v kožni pregradi, kar vodi do poškodb in zmanjšanja naravne zaščite. Koža, izpostavljena ozonu, izgubi svojo elastičnost in postane bolj nagnjena k draženju in prezgodnjemu staranju.
  • Prosti radikali: Onesnažen zrak povečuje tvorbo prostih radikalov, ki poškodujejo kolagen in druge strukturne beljakovine v koži. To vodi do izgube čvrstosti in večje občutljivosti na zunanje vplive, kar lahko pospeši pojav gubic in suhosti kože.

Suha koža na rokah,  izgubi vlago in zaščitna olja, kar vodi v hrapavost, razpoke in občutljivost na dražila

Vloga življenjskega sloga pri suhi koži

suha koža in hidratacija
Življenjski slog ima pomemben vpliv na hidratacijo kože

Življenjski slog ima pomemben vpliv na hidratacijo kože in učinkovitost njene zaščitne pregrade, kar lahko prispeva k suhosti in občutljivosti:

  • Prehrana: Pomanjkanje esencialnih maščobnih kislin in vitaminov, kot sta vitamin E in vitamin C, zmanjšuje sposobnost kože za zadrževanje vlage. Na primer, neuravnotežena prehrana brez omega-3 maščobnih kislin lahko prispeva k suhi, luskasti koži.
  • Dehidracija: Nezadosten vnos tekočine zmanjšuje celično hidratacijo, kar vpliva na kožo in povzroča izgubo prožnosti. Kadar telo ni ustrezno hidrirano, epidermis izgubi vlažnost, kar vodi v zategnjen občutek.
  • Stres: Dolgotrajen stres povzroča povišanje kortizola, ki vpliva na zmanjšanje tvorbe lipidov v koži. Zaradi tega koža izgubi svojo naravno zaščitno plast in postane bolj dovzetna za suhost.
  • Spanec: Med spanjem telo proizvaja kolagen, ključen za prožnost kože in njeno regeneracijo. Kadar je spanja premalo, koža izgubi svojo čvrstost in sposobnost zadrževanja vlage, kar vodi v suho in pusto kožo.

Življenjski slog, vključno z izbiro obutve in pogostim izpostavljanjem vroči vodi, lahko prispeva k suhi koži na nogah, saj oslabi naravno zaščitno plast in poveča izgubo vlage.

Kako negovati suho kožo in najboljši nasveti so vam na voljo na naslednji povezavi: Nega in zdravljenje kože

Prehrana in hidracija za ohranjanje zdrave kože

Uravnotežena prehrana in ustrezna hidracija igrata ključno vlogo pri hidrataciji epidermisa in ohranjanju celovitosti kožne pregrade:

  • Esencialne maščobne kisline: Omega-3 in omega-6 maščobne kisline pomagajo pri tvorbi lipidov, ki krepijo kožno pregrado in zmanjšujejo izgubo vlage. Na primer, uživanje oreščkov in lososa prispeva k prožni in navlaženi koži.
  • Vitamin C: Ta antioksidant spodbuja sintezo kolagena, kar prispeva k čvrstosti in elastičnosti kože. Citrusi in paprike so bogat vir vitamina C, ki ščiti kožo pred poškodbami in pripomore k regeneraciji.
  • Voda: Zadosten vnos vode zagotavlja celično hidracijo in ohranja mehko teksturo kože. Brez ustrezne hidracije koža izgubi svoj sijaj in postane dovzetna za luščenje.
  • Cink: Mineral cink prispeva k obnavljanju kožnih celic in krepi zaščitno funkcijo kože. Uživanje hrane, bogate s cinkom, kot so bučna semena, podpira zdravo in prožno kožo ter zmanjša nagnjenost k draženju.

Za raziskave o suhi koži si preberite članek : Suha koža – 5 ključnih raziskav : vzroki, zdravljenje in preventiva

VIRI:

  1. American Academy of Dermatology Association – Stran nudi podrobne informacije o suhi koži, njenih vzrokih in načinih za obvladovanje.
  2. National Health Service (NHS) – Pojasnila o simptomih, možnih vzrokih in praktičnih nasvetih za ohranjanje navlažene kože.
  3. Mayo Clinic – Vodič po dejavnikih, ki povzročajo suho kožo, s poudarkom na notranjih in zunanjih sprožilcih.