Najlepše in nezahtevne cvetlice za balkon

 

balkonske rože

Vsako stanovanje nima balkona, a za postavitev korita s cvetočimi poletnimi cvetlicami, je dovolj tudi široka okenska polica. Balkonske rože so čudovit okras vsake hiše, balkona ali terase. Pri zasaditvi poletnih cvetlic imamo veliko izbiro, na balkonu ali ob hišnem zidu, lahko gojimo skoraj vse rastline. Namesto cvetlic lahko zasadimo paradižnik, fižol, čilije ali pa v korita nasadimo rože, ki so drugače bolj primerne za notranje prostore. Na balkonih najpogosteje vidimo kombinacije pelargonije, petunije, najde se tudi fuksija, vodenka in celo kapucinka.

Na balkonu lahko gojimo tudi hortenzije, jasmin ali celo sončnice. Okrasne rastline za balkon, izbiramo glede na lego, kam jih bomo postavili. Nekaj pozornosti namenimo tudi barvnim kombinacijam, barve rož prilagodimo barvi fasade hiše ali ograje. Izbrati moramo tudi primerne zabojčke, zemljo in tudi kakšno organsko gnojilo za lepšo rast.

 

Nezahtevno balkonsko cvetje so prav gotovo pelargonije

 

 

Pelargonija ali bršljanka, je skromna rastlina, ki nas z bogatim cvetenjem razveseljuje dolgo v jesen. Poznamo okoli 250 vrst pelargonij, od tega jih večina izhaja iz južne in jugozahodne Afrike. Pelargonije izvirajo iz toplih krajev, zato jim vedno namenimo sončna mesta. Sicer uspevajo tudi na bolj senčnih mestih, vendar razvijejo manj cvetov. Bršljanke lahko sadimo v cvetlična korita in viseče košare. Pokončne pelargonije lahko nasadimo tudi v okrasne sklede, ki jih postavimo na teraso, ob hiši ali pa na stopnice. Sorte, ki imajo polnjene cvetove, potrebujejo lego, ki je zaščitena pred padavinami.

 

Pelargonije ne potrebuje veliko nege, nujno opravilo je zalivanje in odstranjevanje odcvetelih cvetov. Pri bršljankah z enojnimi cvetovi, nam straih cvetov ni potrebno odstranjevati, za to so te sorte resnično najbolj enostavne za vzdrževanje. Tudi na teh cvetlicah nas lahko presenetijo škodljivci. Pričakujemo lahko listne uši, trips in pršice. Na pokončnih pelargonijah pa se pogosto pojavijo gosenice. Pelargonije lahko tudi prezimimo. Čez zimo jih postavimo v svetel, zračen in hladen prostor, kjer temperatura ne presega 10 stopinj C. 

 

Okrasne rastline za balkon – nepogrešljiva fuksija

 

 

Fuksije so balkonske rože naših babic. Z leti so nekoliko potonile v pozabo, a se zopet vračajo na naše balkone. Fuksije je leta 1695 odkril Charles Plumier in sicer na Haitiju. To čudovito cvetico so poimenovali po botaniku Fuchsu, v Evropo so zašle zelo pozno. Glede na rast, fuksije delimo na viseče in pokončne. Viseče fuksije so zelo kompaktne in močno razraščene sorte. Listi fuksije so zeleni, lahko pa tudi rdečkasti na spodnji strani, ali pa so popolnoma rdeči, rumeni, bronasti ali celo pisani. Cvetovi rastejo posamično ali v grozdih. Kombinacija barv in oblik je pri fuksiji brezmejno.

 

Fuksija odlično uspeva na okenskih policah ali balkonih, ki so obrnjeni proti vzhodu, ali pa na legah, ki imajo popoldansko sonce. Spomladi nikar ne hitimo z nakupom sadik, saj je fuksija občutljiva na nizke temperature. Sadimo jih lahko v koritih in visečih košarah, uspevajo pa tudi na gredicah. Fuksije moramo celo poletje izdatno zalivati in gnojiti. Nekatere sorte, zlasti tiste z velikimi polnjenimi cvetovi, se razcvetijo postopoma. Običajno po obilnem cvetenju, potrebujejo nekaj časa, da zopet oblikujejo popke in zacvetijo. Fuksije prezimujemo v svetlem prostoru, pri temperaturi med 10 in 15 stopinj C. V naših krajih zimo na prostem preživi škrlatna fuksija. Poganjke rastline pred snegom porežemo do tal, mlajše rastline pa čez zimo  zavarujemo s smrečjem.

 

 

Gorenjski nagelj – balkonske rože za senčno lego

 

 

gorenjski nageljViseči, gorenjski nagelj, je pri nas zelo priljubljen. Ima nekoliko ožje liste, kot druge sorte, cvetovi pa so žareče rdeči. Pestič z dvema ali tremi plodnimi listi je izrazito dolg in bele barve. Gorenjskemu nageljnu ljubeče rečemo tudi “gorenjc”. Sadimo jih na senčno stran, saj ne marajo direktnega sonca. Viseče nageljne zalivamo samo po potrebi, saj so zelo občutljivi za koreninsko gnilobo. Gorenjske nageljne pestijo tudi številne bolezni. Najpogosteje jih napade nageljnova črnoba, rja, ter pepelasta in siva plesen. Najdejo jih tudi škodljivci, kot so listne uši, pršice, trips in prelke.

 

Če jih bomo škropili, poskusimo v škropilno brozgo kaniti nekaj kapljic mehčalca za perilo. S tem zmanjšamo površinsko napetost povoščenega lista. Pri nageljnih je priporočljivo redno odstranjevanje odcvetelih cvetov. Naše babice so imele gorenjske nageljne na prostem dolgo v jesen. Prezimovale so jih nezakurjenih prostorih, zgodaj na pomlad pa so jih postavile v travo, da jih je pobelil zadnji sneg, ki so ga imenovali beraški gnoj.

 

Vodenke so lahko tudi balkonske rože za sončno stran

 

Vodenke že po tradiciji na prosto sadimo šele po ledenih možeh. Včasih smo jih sadili na senčno stran, medtem ko novejše, kompaktno rastoče sorte, lahko sadimo tudi na sončne lege. Vodenke sadimo v korita, okrasne sklede ali v gredice. Viseče vodenke so zelo primeren tudi za sajenje v obešanke. Vodenke zalivamo po potrebi, cvetove pa odstranjujemo kadar je veliko dežja, saj tako preprečimo pojav sive plesni. Od škodljivec so najbolj nadležne listne uši, najbolj težko pa z vodenk odstranimo pršice prelke.

Vodenka ima mesnato, vodeno steblo in pladnjast cvet z ostrogo. Prihajajo iz tropskih predelov in goratega sveta vzhodne Afrike. Ne dolgo nazaj, smo vodenke sejali, danes pa jih razmnožujemo s potaknjenci. Poleg klasičnih vodenk, lahko gojimo tudi sorte z drobnimi ali polnjenimi cvetovi.

 

 

Ali ste vedeli da so petunije najhitreje rastoče balkonske rože?

 

Petunije so najhitreje rastoče balkonske rastline in za razliko od pelargonij, ne smetijo z odpadlimi listi in cvetovi. Poznamo 14 vrst petunij, v okrasne namene se gojijo samo križanci. Petunije samoniklo rastejo v južnih predelih Brazilije in Argentine. Ime je dobila po brazilski besedi za tobak. Sedaj so najbolj priljubljene viseče petunije z drobnimi cvetovi, ki jim dež ne pride do živega. Petunije sadimo na sončno mesto. Velikocvetne sorte in rastline s polnjenimi cvetovi, sadimo na mesta, zaščitena pred dežjem. Drobnocvetne petunije lahko sadimo na prosto. Najhitreje rastejo viseče petunije in so idealne za sajenje v prostorne viseče košare in v korita, ki imajo predal za vodno rezervo.

 

Petunije celo poletje obilno in redno zalivamo, gnojimo jih s pripravki, ki vsebujejo veliko železa, da preprečimo listno bledico ali klorozo, ki rada napade to rastlino. Pazimo na pojav škodljivcev in jih redno zatiramo, saj so lahko prenašalci virusov. Pazimo tudi na pepelasto plesen, ki je najpogostejša bolezen visečih petunij. Odcvetele cvetove moramo odstranjevati samo pri sortah s polnjenimi cvetovi.

Portulak lahko nasadimo tudi v balkonske zabojčke

 

Velecvetni portulak ali tolščak, so iz Brazilije in Argentine, v Evropo prinesli pred dobrimi 200 leti. Počasi rastoča enoletnica ima suličaste sukulentne, mesnato odebeljene in sočne, svetlo zelene liste. Vse poletje rastejo enojni ali polnjeni cvetovi, v različnih barvah. Portulak ima rožnate, rdeče, oranžne, rumene ali bele cvetove. Cela barvna paleta, manjka samo modra barva. Portulak na prosto presadimo šele po ledenih možeh. Potrebuje izrazito sončno lego in peščena, odcedna tla. Lahko ga sadimo v plitve sklede, korita ali celo v skalnjak. raste povsod tam, kjer druge rastline zaradi vročine ne bi uspevale. Viseči portulak sadimo v cvetlična korita in manjše viseče košare.

 

Dokler se portulak po sajenju ne dobro ukorenini, ga ne zalivamo preveč. Kasneje zalivamo po potrebi, ves čas tudi odstranjujemo odcvetele cvetove, da preprečimo razvoj semen. Portulak je zelo zdrava rastlina, ki ga ne pestijo bolezni. Stare rastline prezimimo v svetlem prostoru, temperature naj bodo med 12 in 18 stopinjami C. Pozimi rastlino zalivamo bolj poredko.

Tudi kapucinka je lahko balkonska rastlina

 

Kapucinko običajno sadimo v gredice, vendar se dobro obnese tudi kot balkonsko cvetje. Zahteva rahlo vlažno zemljo, zato jo moramo obilno zalivati. Z živo oranžnimi cvetovi nas razveseljuje vse poletje, vse do pozne jeseni. Če jo nasadimo v korita in postavimo na balkon, bo rasla kot plezalka. Potrebuje veliko sonca, čeprav dobro uspeva tudi v polsenci. Kapucinka je tudi zdravilna rastlina, uporabljamo jo za pomladno razstrupljanje in za lajšanje težav pri prehladnih obolenjih. Cvetovi kapucinke delujejo tudi rahlo odvajalno in blagodejno vpliva na jetra. kapucinko lahko celo leto gojimo tudi v ločkih, ki jih postavimo na okensko polico.