Praznovanje velike noči 2020 – tradicionalne velikonočne jedi!

velika noč 2020

Velika noč je najstarejši in najpomembnejši krščanski praznik. Povsod po svetu, kakor tudi v Sloveniji, je bil ta verski praznik, vedno tudi ljudski praznik pomladi in tako naj bo tudi Velika noč 2020! S praznovanjem velike noči so povezane mnoge šege, navade in praznovanja, ki so se ohranila iz davnih časov. Vsi dobro poznamo barvanje pirhov in znamenito velikonočno pojedino.

Ta velik praznik smo vzeli za pomemben družinski praznik, ki je prav tako pomemben kot Božič. V mnogih slovenskih krajih, se trudijo ohraniti tradicijo in v velikonočnem času prirejajo razne razstave, kjer predvsem predstavljajo tradicionalne velikonočne jedi, pirhe, butare in drugo velikonočno okrasje.

Velika noč 2020 bo 12.aprila, kar je določeno po strogem koledarju. Vedno se praznuje na nedeljo po prvi polni pomladni luni.

Uvod – kdaj je velika noč 2020 in kako izračunamo datum praznovanja?

Velika noč 2020 bo nastopila 12.aprila. Poznamo kar 35 datumskih različic praznovanja velike noči. Najzgodnejši datum je 22.marec, najkasneje pa ta velik praznik praznujemo 25.aprila. Kadar je prva pomladna polna luna na nedeljo, potem je velika noč vedno naslednjo nedeljo. Prav tako so premakljivi tudi drugi cerkveni prazniki. Pepelnica je vedno v sredo in sicer 46 dni pred veliko nočjo. Na ta praznik se navezuje tudi pust, saj je vedno v torek, dan pred pepelnico in 47 dni pred veliko nočjo.

Na pepelnico se prične pomemben 40 dnevni post, ki se konča za veliko noč. Pred veliko nočjo poznamo šest postnih nedelj, zelo pomemben praznik je šesta postna nedelja,ko jo imenujemo cvetna nedelja. Na veliko noč se navezujejo tudi drugi cerkveni prazniki, tako je Kristusov vnebohod vedno v četrtek, točno 39 dni po veliki noči in 10 dni pred binkošti. Tako so binkošti vedno v nedeljo in sicer 49 dni po veliki noči. (1)

Okoli velike noči poznamo kar nekaj legend in zanimivosti. Papežu Piju I, naj bi davnega leta 150, angel oznanil, da lahko verniki veliko noč praznujejo samo na nedeljo. Če so se držali strogega cerkvenega koledarja, potem so dobili zadnjo možno nedeljo na 25 april, ki je Markov god. Stare prerokbe so se tega datuma bale, zaradi starega latinskega izreka: Quando Marcus Pasham dabit, totus mundus vae clamabit. V prevodu vidimo, da prerokba svari, da ko bo Marko dal veliko noč, bo ves svet vpil gorje. Če se ozremo v zgodovino, je bila za ljudi najtežje za veliko noč leta 1943, ko je bila ta res na Markov rojstni dan.

Katere tradicionalne  velikonočne jedi pripravimo za žegen?

V Sloveniji ima v velikonočnem času poseben pomen blagoslov hrane, ki mu pravimo velikonočni žegen. Žegen hrane izhaja iz 14. stoletja, medtem ko sam izraz žegen, uporabljamo tudi za druge pomene. Če rečemo, da nesemo k žegnu, pomeni da nesemo k blagoslovu velikonočne jedi. V nekaterih krajih, nesejo k žegnu tudi butare ali šartelj. Najstarejši zapis žegnanja na Slovenskem, zasledimo v zapisih Valvasorja, ki je opisal znameniti kranjski žegen.

V drugi polovici 17.stoletja so gospodinje k žegnu nesle kuhana jajca, kolač iz bele moke, osoljeno govedino in prekajeno svinjino. V tistem času je bil velikonočni kolač nekaj posebnega, saj je lahko tehtal tudi do 17 kg. V Istri so za velikonočni blagoslov hrane, pripravili veliko pogačo, za katero so porabili cel mernik žita. Te pogače so pekli brez kvasa in na žerjavici, bile so nizke in zelo široke.

V jerbas je spadala tudi potica, ki so jo takrat imenovali presnec in jagenček. Jagenček je moral biti vedno v košari za blagoslov, na ta dan so si ga privoščili tudi najrevnejši. Zanimivo je dejstvo, da se od časa Valvasorja, tradicija žegna skoraj ni spremenila.

Slovenski verniki se še danes držijo pravila, da k žegnu nesejo tradicionalne velikonočne jedi, čeprav se vsebina košare nekoliko razlikuje od pokrajine do pokrajine. Povsod pa k žegnu nesejo velikonočno pecivo, to je lahko šartelj, kolač, bel kruh ali orehova potica. Pomembno je, da k blagoslovu nesemo meso, jajca in hren. Košaro, jerbas, korpo ali korbljo, so skrbne gospodinje pokrile z belim, bogato izvezenim prtom. (2)

velikonočne jedi

Starodavna simbolika jedi, ki jih nesemo k velikonočnemu blagoslovu

Ko pripravljamo hrano za velikonočni blagoslov, verjetno ne razmišljamo preveč, zakaj ravno ta živila. Starejši ljudje nam mogoče še znajo povedati, kakšen simbol ima hrana, ki jo nesemo k žegnu.

Vse ima svojo simboliko, ki je skozi dolga stoletja zašlo v pozabo. Poseben simbol imajo tudi rdeče pobarvani pirhi, prav tako pogača, kruh, hren in vsa ostala hrana. Prav tako imajo simboli različen pomen po pokrajinah, kjer jih tudi drugače poimenujejo.

  • Meso za žegen, pomeni Kristusovo telo, to simboliko poznajo na Tržaškem podeželju in v Prekmurju. Na Dolenjskem Kristusovo telo označuje pleče, na Vrhniki pa mesovje. 
  • V spomin na sveto rešnje telo, na Tržaškem in v Šempetru pri Gorici, nesejo k žegnu pinco.
  • Za veliko noč se vsi veselimo barvanja pirhov, vmes morajo biti obvezno rdeče pobarvana jajca, v spomin na Kristusove rane. Ta običaj se je obdržal predvsem na ilirskobistriškem območju in v Zagradcu ob Krki.

 

  • Na Gorenjskem nesejo k žegnu pet pirhov, v spomin na petere bridke rane Jezusove, kadar pa nesejo pet rdečih pirhov, to simbolizira pet kapelj Jezusove krvi.
  • V Raki na Dolenjskem nesejo k žegnu hren, ki pomeni tri žeblje in pokoro, medtem ko v vzhodni Štajerski za tri žeblje dodajo v košaro mlinčevko, to je potica s tremi nadevi.
  • Žeblje, s katerimi je bil Jezus na križ pribit, posvetijo s tremi ali samo eno korenino hrena. Ta običaj se je obdržal na Koroškem, Dolenjskem, Gorenjskem, Kostel in Ljubljana z okolico.
Zakaj nesemo k žegnu žolč, kis in hren?
  • Na Notranjskem v spomin na Jezusovo trpljenje, za žegen pripravijo žolč, kis in hren. V spomin na grenko pijačo, ki jo je moral Jezus pokusiti, na Gorenjskem pripravijo hren, na Dolenjskem pa pelinkovec. 
  • Vrvi, s katerimi so Kristusa zvezali na Oljski gori, v Tržiču predstavljajo klobase, medtem ko jagenček predstavlja samega Jezusa, ki je bil zaklan za nas.
  • Goba, ki so jo namočili s kisom in ponudili umirajočemu Jezusu, v Tržiču simbolizirajo s pomarančo.
  • V Pivški kotlini, predstavlja jerbas ali košara Jezusov grob, medtem ko oblati ali ublati, v Pivški kotlini simbolizirajo spomin na zadnjo večerjo.
  • Kristusovo vstajenje v Prekmurju simbolizirajo remenice, na Goriškem pa nepobarvana jajca.

Barvanje pirhov za veliko noč 2020

Barvanje pirhov ima zelo prepoznavno vlogo pri praznovanju velike noči, saj jih v tem času vsi barvamo in krasimo. Ne moremo si prestavljati praznovanja tega praznika brez veselo pobarvanih jajc. Jajce ima v mitološkem, kulturnem in ezoteričnem pomenu, veliko vlogo. Skozi stoletja, jajce ni pomenilo samo hrane, pač pa je v mnogih kulturah predstavljalo simbolno vlogo v pri raznih magičnih obredih. Jajce nas navdihuje, ker si pod njegovo lupino predstavljamo vir življenja. Jajce je simbol plodnosti, ponovnega rojstva, obnove narave, večnosti življenja in začetek letnih ciklov.

Zaradi vsega tega, je postalo jajce glavni simbol velike noči, ki je preživel vse do danes. Tudi Slovenci za veliko noč pobarvamo veliko pirhov, zanje imamo tudi veliko različnih imen. Najbolj razširjeno je seveda imen pirh ali velikonočno jajce, poznamo pa še naslednja imena: pireh, piruh in pirih. Pravzaprav lahko rečemo, da ima vsaka slovenska pokrajina svoje ime za velikonočno jajce.

Zakaj barvamo velikonočne pirhe?

Beseda pirh ali pirhast, izhaja iz besede, ki ima resnično dolgo zgodovino. Prvotni pomen je verjetno bil rdeče obarvan ali tudi lisast. Poznamo tudi izraz obarvan z barvo ognja, žerjavica pod pepelom in podobno. Na Gorenjskem poznajo izraz obročiti pirhe, kar pomeni, da bodo pirhe rdeče pobarvali.

V Sloveniji, pomeni beseda pirha, tudi rdečkasto in svetlo rjavo barvo. Glede na vse izraze, ki so ohranili iz zgodovine, lahko sklepamo, da so naši predniki, pirhe krasili v rdeči barvi. V Prekmurju, Porabju in ponekod na Štajerskem, poznajo izraz rumenica, remenica, remenka. To so pravzaprav narečni izrazi za rdeč, v Prekmurju rdeči barvi rečejo tudi rumena kri.

V Beli krajini poznajo izraz lesjak, za jajca, ki jih pobarvajo z rdeče rjavo barvo. Kadar pa jajce še krasijo ali popišejo, jih imenujejo drsanka ali pisanica. Na Štajerskem pirhom rečejo pisanka, prav tako na Koroškem, samo da je beseda drugače naglašena. V Porabju pirhom pravijo pisanec, pisanca in  pisano djajce. V Beneški Sloveniji ne komplicirajo preveč okoli imena, saj jim rečejo kar jajca farbane.

Pomen in simbolika rdeče pobarvanih pirhov

Tudi velika noč 2020, naj bo v znamenju rdeče pobarvanih pirhov. Rdeča barva je barva čustev, strasti in seveda življenjske tekočine, krvi. To je barva življenja, sonca in ognja. Simbol vojskovanja, vrhovne oblasti, tekmovanja in barva srca. Kadar imamo opravka s svetlo in sijajno rdečo barvo, deluje spodbudno, dejavno in kot sonce deli svojo moč. Kadar pa imamo opravka s temno rdečo, pomeni skrivnost, ženskost in temo.

Rdeča barva je močno povezana z ljudskimi praznovanji, zlasti z praznovanji, ki slavijo prihod pomladi. Prav tako ta barva prevladuje pri velikonočnih in novoletnih jajcih, pri rojstvu in poroki. Ohranil se je izraz za fanta in dekle, da sta rdeča, to pomeni, da sta lepa. Poznan je tudi izraz, lica rumena, kar pomeni rdeča lica, ki predstavljajo zdravje in lepoto. Rdeča barva je tudi barva Božička in praznovanja Božiča.

V Sloveniji so se ohranili stari zapisi in tako vemo, kdaj je bilo jajce prvič omenjeno kot dar. Listina izhaja iz davnega leta 1339, ki omenja, da so  v nekdanjem samostanu dominikank v Radljah ob Dravi, vsem redovnicam razdelili velikonočna jajca. Prvi zapisi o krašenju jajc pri nas, segajo v 17.stoletje, med ljudmi pa se je razširilo konec 18. ali v začetku 19. stoletja.

Razni načini barvanja in krašenja pirhov v Sloveniji

Slovenske tradicionalne velikonočne pirhe, uvrščamo med najlepše okrašena jajca v Evropi. Nekoč so povsod, tudi pri nas za barvanje pirhov, uporabljali naravne barve. Pridobivali so jih iz rastlin, tropin, kavne usedline, zelene galice, vina, rdeče pese in še mnogih drugih sestavin. V novejšem času lahko kupimo različne umetne barve, lake in slikice, ki jih nalepimo na jajce. Kljub temu se je ohranilo kar nekaj starih načinov barvanja pirhov.

Barvanje pirhov s čebulo

Najbolj priljubljeno je barvanje pirhov s čebulo. Uporabimo rdeče in rjave čebulne lupine ali lušine. Čebulne lupine damo v večjo posodo, dodamo jajca in vodo. Vode in luščin, mora biti toliko, da prekrivajo jajca. Kuhamo okoli deset minut in jih nato previdno poberemo iz vode. Ko se jajca posušijo, jih namažemo z maslom ali oljem in zloščimo, da se lepo posvetijo.

Barvanje pirhov s čebulo lahko naredimo tudi bolj zabavno in seveda naredimo tudi lepše pirhe. Potrebujemo par najlonskih ženskih nogavic, ki jih brez usmiljenja razrežemo. Na jajce damo zanimive liste, izrezane srčke, cvetlice in razne like. Okoli jajca in okraskov trdno povežemo nogavico in na dveh straneh naredimo vozel. Jajca kuhamo toliko časa, da so trdo kuhana in jih nato previdno odvijemo iz nogavice. Dobili bomo resnično lepe vzorčke, jajčka pa bodo v rdečkasti in rjavkasti barvi.

Pirhi v teranu 

Zanimivi so tudi pirhi v teranu. Potrebujemo skodelico domačega terana in v njih skuhamo jajca. Ti pirhi se bodo prelivali med temno modro, svetlo modro in  vijolično barvo. Na površini lupine, se bodo naredili drobni kristalčki, ki naredijo pirhe še posebej zanimive.

Barvanje pirhov z sajami, kavno usedlino, žafranom in drugimi naravnimi barvami

Iz starih časov se je ohranilo precej receptov za barvanje pirhov z naravnimi barvami. V starih časih so ljudje poskušali vse mogoče, da bi se na jajcih ohranila barva:

  • V Brdih so gospodinje jajca barvale tako, da so jih skuhale skupaj s sajami, kavno usedlino, čebulnimi luščinami, forzicijo, ter z  orehovimi listi ali orehovo skorjo. 
  • V Bohinju so za rdeče pirhe uporabljali rdeče volnene nitke. V Stražišču pri Kranju, so dali surova jajca v lončene lonce z barvo in jih kuhali v pečeh.
  • Za rumene pirhe, so v starih časih uporabljali korenine češminovega lesa, forzicijo in žafran. Za sivkasto rdeča velikonočna jajca, lahko uporabimo češnjevo ali jelševo lubje, za črne pirhe pa jajca skuhamo v kombinaciji hrastovega lubja, jelševega lubja in  saj.

Tradicionalne velikonočne jedi v letu 2020

Verjetno bo tudi velika noč 2020 polna dobrot. Tradicionalne velikonočne jedi so vsekakor jajca, hren, šunka in potica. Po raznih delih Slovenije za velikonočne praznike, pripravljajo različne jedi. Ker nam v teh dneh ostajajo trdo kuhana jajca, lahko pripravimo tudi jajčno solato s hrenom.

Hren naribamo, dodamo narezana jajca, dodamo malo kisa, bučnega olja, solimo in popramo. Čudovito se poda zraven šunke ali prekajenega mesa.

Velikonočne potice in pogače

Vzhodni del Slovenije potico imenuje tudi pogača, v Beli Krajini in na štajerskem ji rečejo povitica, na Primorskem pa rečejo tudi gubana ali gubanica. V starih pisnih virih je pri nas prvič omenjena leta 1575 in sicer kot povit kolač ali večji šarkelj. Poleg vseh vrst potic in šarkeljev, se za veliko noč na naših mizah znajdejo tudi štruklji, mlinci in cvrtje. V Prekmurju za veliko noč seveda ne manjka prekmurska gibanica!

Velikonočna orehova potica

velikonočna orehova potica
PREVERI NAJNIŽJO CENO RAZLIČNIH MOK! KLIKNI SLIKO!

Za tradicionalno velikonočno orehovo pogačo potrebujemo naslednje sestavine:

  • 30 dkg moke 
  • 18 dkg masla
  • 4 rumenjake
  • 2 žlici smetane
  • 2 žlici sladkorja
  • malo soli
  • 2 dkg kvasa
  • 5 žlic mleka
  • 6 dkg rozin

Za nadev potrebujemo: 

  • 14 dkg sladkorja
  • malo vode
  • 21 dkg zmletih orehov
  • malo cimeta
  • polovico sesekljane limonine lupinice

Maslo razdrobimo v moki in ga dobro stremo z valjarjem. Dodamo razmešane rumenjake, smetano, sladkor, sol in kvas. Kvas naj prej vzhaja v petih žlicah mleka. Umesimo testo, ga trikrat dobro prevaljamo in ga zložimo kakor masleno testo.

Pokrijemo ga s čisto krpo in ga pustimo v toplem prostoru, da vzhaja do 3 ure. Nato testo razvaljamo za nožev rob debelo in ga prerežemo po širini na dva dela. Prvo polovico testa položimo v podolgovat pekač in ga namažemo z nadevom. Potresemo z rozinami in pokrijemo z drugo polovico testa. Ko orehova pogača še malo vzhaja, jo namažemo z jajcem in spečemo.

Velikonočne jedi s hrenom

hrenHren ima v velikonočni simboliki različne pomene. V nekaterih delih Slovenije, dodajo celo korenino hrena v košaro, ki jo nesejo k žegnu. Na Dolenjskem pomeni velikonočni hren tri žeblje in pokoro, medtem ko na Štajerskem koncu za pokoro dodajo potico s tremi nadevi.

Na Koroškem, Dolenjskem, Gorenjskem  in tudi v okolici Ljubljane, se je obdržal običaj, da k žegnu nesejo eno ali tri korenine hrena, kar simbolizira žeblje, s katerimi je bil Jezus pribit na križ.

Poleg simbolike hrena, pa ima hren v času Velikonočnih praznikov tudi velik kulinaričen pomen. Nariba hren pospešuje prebavo in zelo ugodno vpliva na jetra. To je pri vsej hrani, ki jo pojemo za praznike, seveda zelo pomembno. Zato zraven potice, šunke in jajc, vedno postrežemo tudi nariban hran. Pripravimo ga lahko po različnih receptih, okusni so razni hrenovi namazi, jajčni hren, hren z jabolki in mnogi drugi recepti.

Jajčni hren

V času Velikonočnih praznikov, so na mizi pogosto trdo kuhana jajca. Ker so jajca v večjih količinah težka jed, jih pripravimo s hrenom in tako malo razbremenimo prebavo. Za jajčni hren potrebujemo naslednje sestavine:

jajčni hrenTrdo kuhana jajca olupimo, v skledi pretlačimo in dobro premešamo. Med mešanjem počasi prilivamo olje, lahko bučno olje, olivno olje ali kakšno drugo olje po našem okusu.

Nariban hren namočimo v jabolčni kis in ga nato dodamo jajcem v olju. Na koncu jed še posolimo.

Pri pripravi jajčnega hrena morajo biti vse sestavine enake temperature, drugače bo olje splavalo na vrh. Pomembno je tudi, da vse sestavine dobro premešamo!

Jed moramo mešati najmanj sedem ali osem minut, preden jo ohlajeno postrežemo.

Hrenova omaka z žemljami

Čeprav za Veliko noč običajno pripravljamo tradicionalne slovenske jedi, pa lahko vseeno pripravimo tudi druge jedi. Mogoče smo si zaželeli kuhane govedine iz juhe, zraven lahko postrežemo pražen krompir in hrenovo omako z žemljami. Potrebujemo naslednje sestavine:

  • 2 žemlji
  • malo goveje juhe
  • žlico kisa
  • nožev vrh žafrana
  • 2 žlici soka od svinjske pečenke
  • žlica svinjske masti
  • peščica naribanega hrena
  • malo soli

Žemlji oribamo in jih narežemo na na rezine. Nanje nalijemo mrzlo juho in postavimo na ogenj, da počasi zavre. Ko juha z žemljami zavre, vse skupaj dobro razžvrkljamo in dodamo kis, sok od pečenke, žafran in raztopljeno maslo. Če je omaka pregosta, dodamo še malo juhe, posolimo in na koncu zamešamo hren.

hrenova omaka

Ko dodamo hren, omaka ne sme več vreti, saj lahko dobi neprijeten okus. 

Hrenova omaka z mandlji

Ta omaka s hrenom je malo drugačna, a mandlji resnično dodajo poseben čar in okus tej jedi. Za pripravo potrebujemo naslednje sestavine:

mandljeva moka
ZA PRIPRAVO OKUSNIH JEDI UPORABITE KAKOVOSTNE MOKE! POGLEJ UGODNO PONUDBO MANDLJEVE MOKE!
  • 1/2 litra mleka
  • žlica sladkorja
  • limonina lupinica
  • peščica mandljev
  • malo naribanega hrena
  • sol

V ponvi razgrejemo maslo in vanj zamešamo moko. Ko se speni, zalijemo z mlekom in dodamo sladkor, ter naribano limonini lupinico. Vse skupaj kuhamo 15 minut, nato primešamo stolčene mandlje in nariban hren. Če želimo, še po okusu dodamo sol in poper.

 

Oglejte si, kako spečemo orehovo potico:

 

 

 

 

 

Uporabljeno besedilo: velika noč 2020, pirhi, barvanje pirhov s čebulo, pirhi v teranu, velikonočni žegen